Rusija ni več med največjimi upnicami ZDA

Rusija je prodala večino obveznic, s katerimi se zadolžujejo ZDA, in v zadnjih desetih letih svoje devizne rezerve pospešeno nalaga v zlato

Rusija ni več med največjimi upnicami ZDA. Konec marca je imela še v lasti nekaj manj kot 100 milijard dolarjev obveznic, s katerimi se zadolžujejo ZDA, konec maja pa samo še 14,9 milijarde dolarjev, poroča Financial Times. Rusija je ameriške obveznice začela pospešeno prodajati potem, ko so ZDA aprila uvedle sankcije proti Moskvi. Večino jih je prodala v vsega dveh mesecih.

V ruski centralni banki pojasnjujejo, da so ameriške obveznice prodali, da bi zmanjšali preveliko izpostavljenost do enega ponudnika. Ekonomisti pa pravijo, da Rusijo skrbijo še strožje sankcije, ki jih ZDA načrtujejo proti Moskvi. Predsednik senata ameriškega kongresa Paul Ryan je v torek napovedal, da bi po spornem vrhu med predsednikoma ZDA in Rusije Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom v Helsinkih »z veseljem« razmislil o dodatnih sankcijah proti Rusiji.

Tuje države večinoma kupujejo obveznice, s katerimi se zadolžujejo ZDA, da uravnavajo svoj trgovinski primanjkljaj z ZDA. Dolarje, ki jih dobijo s prodajo svojih izdelkov v ZDA, kot devizne rezerve nalagajo v ameriške naložbe. Prodaja ameriških obveznic pa je večinoma namenjena stabilizaciji oziroma krepitvi vrednosti domače valute glede na dolar.

Medtem ko je Rusija ameriške obveznice prodala, so jih druge države maja dokupile za 27 milijard dolarjev. Kitajska, ki ima med tujci v lasti največ ameriških obveznic, jih je kupila za 7 milijard dolarjev in tako svoj znesek povečala na 1.183 milijard dolarjev.

Oleg Kouzmin, glavni ekonomist družbe Moscow investment bank Renaissance Capital, razlaga, da je Rusija res zelo zmanjšala svoje naložbe v ameriške obveznice, zato verjame, da je prodaja delno povezana z novo oceno geopolitičnih razmer. Medtem ko je Rusija ameriške obveznice prodala, so jih druge države maja dokupile za 27 milijard dolarjev. Kitajska, ki ima med tujci v lasti največ ameriških obveznic, jih je kupila za 7 milijard dolarjev in tako svoj znesek povečala na 1.183 milijard dolarjev. Kitajci so se za dodatni nakup odločili kljub trgovinski vojni zaradi carin, zaradi katere je nekatere začelo skrbeti, da bodo tuji vlagatelji ameriške obveznice začeli prodajati.

Reuters poroča, da je po oceni analitikov izpad Rusije s seznama največjih tujih lastnikov ameriških obveznic največja skrivnost. Rusiji ameriških obveznic ni bilo treba prodati, saj ji dodatne devizne rezerve zagotavlja podražitev nafte. Na seznamu največjih upnikov ZDA so tisti, ki imajo v lasti za več kot 30 milijard dolarjev ameriških obveznic ali zakladnih menic.

Die Welt izpostavlja, da je Putin na vrhu v Helsinkih s Trumpom igral poker. S tem, ko je Rusija tik pred vrhom prodala večino ameriških obveznic, je oslabila ZDA. Putina Welt označuje kot nadarjenega igralca pokra, ki zna ravnati s slabimi kartami, Rusijo pa gospodarskega palčka, ki v primerjavi z drugimi gospodarstvi stalno nazaduje. Putinu je kljub temu uspelo, da jo je vrnil na svetovni politični oder.

S tem, ko je Rusija v vsega dveh mesecih prodala za 81,1 milijard dolarjev ameriških obveznic, so se pribitki na desetletne obveznice, s katerimi se zadolžujejo ZDA, dvignili z 2,7 na 3,1 odstotka. Ko je do dviga prišlo, so bili izvedenci presenečeni, zdaj je jasno, da je krivec za to Putin, poroča Welt. Da je Rusija tako zelo zmanjšala svoje naložbe v ameriške obveznice, je komaj verjetno, razlaga Robert Sinche, strateg pri posredniški hiši Amherst Pierpont Securities. Potem, ko je ugotovil, da ne gre za statistično napako, meni, da so razlog politični motivi. Putin hoče zmanjšati odvisnost od dolarja in ruske devizne rezerve vlagati drugam. Charles Gave, strateg pri GK Research, pojanjuje, da ZDA uporabljajo dolar kot orožje, saj Washington lahko svetovne transakcije v dolarjih zelo hitro prepove. Prodaja ameriških obveznic ni prvi dokaz za to, da želi Moskva zmanjšati odvisnost od ZDA.

Ruska centralna banka v zadnjih letih ves čas povečuje zlate rezerve. V zadnjih desetih letih jih je povečala za štiri krat. V trezorjih ima zdaj 1890 ton zlata, kolikor ni imela vse od razpada Sovjetske zveze.

Ruska centralna banka v zadnjih letih ves čas povečuje zlate rezerve. V zadnjih desetih letih jih je povečala za štiri krat. V trezorjih ima zdaj 1890 ton zlata, kolikor ni imela vse od razpada Sovjetske zveze. Za razliko od dolarja zlato ni državna valuta, zato ni pod kontrolo nobene vlade.

Celoten svetovni finančni sistem temelji na dolarju, večina plačil na globalni ravni je v dolarjih, zato lahko Washington vsako transakcijo na kateri koli točki prepreči z vetom in igralca izloči. To je eden od temeljnih razlogov, da se ZDA nihče noče zameriti. Tudi kdor mora kupiti nafto, potrebuje dolarje in je tako odvisen od milosti ZDA. Zaradi tega so sankcije proti Iranu tako učinkovite.

Ni videti, da bi bila prevlada dolarja v nevarnosti, čeprav se je delež ZDA v svetovnih deviznih rezervah po uvedbi evra znižal z 72 na 62,5 odstotka. Toda v evrih je naloženih le 20 odstotkov svetovnih deviznih rezerv. Putin ima pri zmanjšanju odvisnosti od dolarja in s tem ZDA močnega zaveznika. To je Kitajska, ki je prav tako začela zmanjševati odvisnost od dolarja. Na borzi v Šanghaju od letos pogodbe o nakupu in prodaji nafte sklepajo v juanih.

Za zdaj Kitajci sicer še ne zmanjšujejo vlaganj svojih deviznih rezerv v ameriške obveznice. Te obveznice so za vodstvo v Pekingu najbrž neke vrste orožje za trgovinsko vojno. S tem, ko ima v lasti 1200 milijard dolarjev ameriških obveznic, kar je petina vseh obveznic, ki jih imajo v lasti tujci, ima Kitajska v rokah res moč.