Nato je zlata jama za ameriško vojaško industrijo

Med evropskimi članicami zavezništva največ ameriškega orožja kupujejo Poljska, Romunija, Velika Britanija in Grčija

Predsednik ZDA Donald Trump je julija na vrhu v Bruslju od članic zavezništva Nato zahteval povečanje izdatkov za vojsko. Razlogi za to zdaj postajajo bolj jasni, na spletni strani Strategic Culture Foundation piše Brian Cloughley. Ta njegova zahteva nima nikakršne povezave z obrambo, saj je generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg priznal, da »ne vidimo nikakršne preteče grožnje proti kateri koli članici zavezništva Nato« in Stockholm International Peace Research Institute je v svojem poročilu o vojaških izdatkih v letu 2017 navedel, da je Rusija s »66,3 milijarde dolarjev v letu 2017 namenila za vojsko za 20 odstotkov manj kot leta 2016«.

Rusija tako po besedah Briana Cloughleyja ni grožnja za nobeno članico zavezništva Nato, vendar za ameriške prodajalce orožja to ni pomembno. Agencija Reuters je zadnji dan vrha v Bruslju poročala, da je Trump povedal, da »ZDA izdelujejo daleč najboljšo vojaško opremo na svetu: najboljša letala, najboljše rakete, najboljše puške, vse najboljše«. Nato je naštel glavne proizvajalce.

Dan pred omenjeno Trumpovo izjavo je cena delnice družbe Lockheed Martin na borzi Nasdaq stala 305,68 dolarja, dan po njegovi izjavi se je podražila na 318,37. Cena delnice podjetja Boeing se je podražila s 340,50 na 350,79 dolarja, cena delnice družbe Northrop Grumman, katere delnice ne kotirajo na borzi Nasdaq, je na borzi v New Yorku zrasla s 311,71 na 321,73 dolarja. Lastniki General Dynamics, ki je prav trako velik ameriški proizvajalec orožja, niso bili tako veseli, saj se je delnica te družbe podražila le s 191,51 na 192,74 dolarja. Enako velja za lastnike družbe Raytheon, ki proizvaja raketne sisteme Patriot, ki jih ZDA prodajajo držacam po vsem svetu, prav tako niso mogli biti zadovoljni z rastjo cene delnice za pet dolarjev na 199,75 dolarja. Morda jim bo Trump z imenovanjem v naslednjem govoru pomagal dvigniti ceno piše Brian Cloughley.

Ameriški proizvajalci orožja so ugotovili, da so »sredstva za vojskovanje neomejen denar«, kar je pred dva tisoč leti dejal rimski državnik Cicero.

Trump je tudi povedal, da je bilo na vrhu nekaj bogatih držav in tudi manj bogate, ki so ga vprašale, če lahko kupijo vojaško opremo, »in lahko sem jim pomagal, malo jim bomo pomagali«. To po Cloughleyjevih besedah pomeni, da revnejšim državam, ki želijo kupiti ameriško orožje, ne bo treba dati na mizo denarja. Tako ni presenetljivo, da se je delnica proizvajalcev orožja, ki jih je Trump imenoval, podražila za več kot deset dolarjev.

Zunanje ministrstvo je prodaji ameriškega orožja dalo dodaten zagon še s tem, da je odpravilo še tistih nekaj pravnih moralnih in ekonomskih omejitev, ki so jih prodajalci ameriškega orožja morali spoštovati, ko se za nakup postavili v vrsto predstavniki spornih režimov. Dodatna spodbuda je prišla iz ust Charlesa Hooperja, direktorja agencije za varnostno sodelovanje, ki je na mednarodnem sejmu letalstva Farnborough dejal, da je »izvoz s področja obrambe dober za našo nacionalno varnost, za našo zunanjo politiko, za našo gospodarsko varnost«. Potem je predlagal, da bi njegova agencija znižala prevozno dajatev za tuje kupce orožja, kar bi bila velikanska spodbuda za prodajo »najboljših letal, raket in pušk«, ki jih tako zelo ceni predsednik Trump.

Ameriški proizvajalci orožja so ugotovili, da so »sredstva za vojskovanje neomejen denar«, kar je pred dva tisoč leti dejal rimski državnik Cicero. Tako bo njihovo zadovoljstvo raslo skupaj s finančnimi dividendami. Voice of America je po vrhu zavezništva Nato v Bruslju poročal, da bodo med tistimi, ki bodo imeli največ koristi od nove zaveze držav zaveznic, da bodo izpolnile zahteve za vojaške izdatke, ameriški proizvajalci orožja, ki že zdaj prodajo za več milijard dolarjev orožja po vsem svetu.

Med evropskimi članicami zavezništva največ ameriškega orožja kupujejo Poljska, Romunija, Velika Britanija in Grčija. Zneski denarja, ki jih namenijo za te nakupe, so ogromni.

Med evropskimi članicami zavezništva največ ameriškega orožja kupujejo Poljska, Romunija, Velika Britanija in Grčija. Zneski denarja, ki jih namenijo za te nakupe, so ogromni. Poljska je podpisala pogodbo za nakup raketnega sistema Patriot za 4,75 milijarde dolarjev, raket zrak-zemlja Standoff za 200 milijonov dolarjev, raket srednjega dosega zrak-zrak za 250 milijonov dolarjev in visoko mobilnih raketnih sistemov prav tako za 250 milijonov dolarjev. ZDA so 48 letal F-16 za 4,7 milijarde dolarjev Poljakom dobavile leta 2006 in od takrat je Varšava zvesti kupec. Kdo ve, katero novo eksotično opremo bo naročila na podlagi Trumpove spodbude.

Romunija je kupila ameriške raketne sisteme za 1,25 milijarde dolarjev in raketni sistem Patriot za 3,9 milijarde dolarjev. Slovaška kupuje ameriške helikopterje za 150 milijonov dolarjev, za bojna letala F-16 je plačala 2,91 milijarde dolarjev.

Rudnik zlata zavezništvo Nato je namenjen izkoriščanju in po Trumpovi navdušujoči podpori je videti, da bo njegovo izkoriščanje učinkovito. »Ameriški vojaško-industrijski kompleks bo dobro služil s predsednikovo kampanjo za povečanje količine orožja na svetu,« zaključuje Brian Cloughley.

Predsednik vlade v odhodu Miro Cerar je po poročanju STA po julijskem vrhu zavezništva Nato dejal: »Slovenija ni danes obljubila nič več kot v preteklosti. Naše zaveze ostajajo iste kot doslej. Smo racionalni in zanesljivi. Obljubljamo, koliko realno zmoremo«. Ob tem je ponovil, da se bo treba v prihodnjih letih potruditi, da tudi Slovenija še hitreje doseže dogovorjeni cilj dveh odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) za obrambo. »K temu smo se vsi zavezali in to igro moramo odigrati pošteno,« je izpostavil.