Darja Kocbek

 |  Svet

Iz prve roke o univerzalnem temeljnem dohodku

Z univerzalnim temeljnim dohodkom novinar Tuomas Muraja ni obogatel, je pa obogatil njegovo življenje

Tuomas Muraja, novinar (v sredini)

Tuomas Muraja, novinar (v sredini)
© Twitter

Finska bo konec leta zaključila projekt poskusne uvedbe univerzalnega temeljnega dohodka. Novinar Tuomas Muraja, ki v njem sodeluje kot prejemnik, je v Guardianu napisal, da je bilo najpogostejše vprašanje, ki so mu ga glede projekta postavili novinarji skoraj 70 medijev, kako je univerzalni temeljni dohodek spremenil njegovo življenje. »Moj odgovor je preprost. Ko govorimo o denarju, se mi življenje popolnoma nič ni spremenilo. Psihološki učinki tega poskusa pa so bili transformacijski. Po mojem mnenju je univerzalni temeljni dohodek veliko boljši od sistema denarnih nadomestil z zapletenimi obrazci, obveznimi usposabljanji in nesmiselnimi obveznostmi,« pojasnjuje Muraja. Pred izvajanjem testnega projekta univerzalni temeljni prihodek ljudje niso sprejeli manjših del, ker so se bali izgube nadomestila za brezposelnost in zapletenih postopkov za vnovično pridobitev.

Projekt univerzalnega temeljnega dohodka so Finci začeli izvajati v začetku lanskega leta. Vključenih je 2000 ljudi, ki so stari med 25 in 58 let, na mesec pa prejmejo 560 evrov brez pogoja, da morajo iskati službo ali sprejeti ponudbo zanjo. Edini pogoj za vključitev je bil, da je posameznik novembra 2016 prejemal socialno pomoč oziroma nadomestilo za brezposelnost.

Finska vlada želi s testnim projektom ugotoviti, ali bi bili brezposelni pripravljeni prej sprejeti delo, če bi namesto nadomestila za brezposelnost prejemali univerzalni temeljni dohodek. V času izvajanja testnega projekta ljudje, ki so vključeni, lahko obdržijo univerzalni temeljni dohodek tudi po tem, ko najdejo zaposlitev.

Finska vlada želi s testnim projektom ugotoviti, ali bi bili brezposelni pripravljeni prej sprejeti delo, če bi namesto nadomestila za brezposelnost prejemali univerzalni temeljni dohodek. V času izvajanja testnega projekta ljudje, ki so vključeni, lahko obdržijo univerzalni temeljni dohodek tudi po tem, ko najdejo zaposlitev.

Ker začasne zaposlitve in zaposlitev za krajši delovni čas postajajo vse bolj običajne, je mogoče sklepati, da vse več ljudi potrebuje socialno varnost za takšne oblike dela. Tuomas Muraja kot novinar, strokovnjaki za informacijsko tehnologijo, umetniki, tržniki in mladi diplomanti so s pomočjo testnega projekta univerzalnega temeljnega dohodka res dobili zaposlitev. Ljudem s področja ustvarjalnih dejavnosti, samostojnih poklicev, ljudem, ki opravljajo strokovna in projektna dela nedvomno koristi. Teh ljudi je vedno več, ugotavlja Muraja.

Kritiki opozarjajo na visoke stroške modela univerzalnega temeljnega dohodka. Toda brezplačni obroki v šolah, brezplačno osnovno šolstvo in brezplačno zdravstvo so tudi dragi. Kritiki pravijo, da bi uvedba univerzalnega temeljnega dohodka za vse Fince povzročila primanjkljaj v višini 10 do 15 milijard evrov. Toda netipičnih oblik zaposlitve je vse več, sistem socialnega zavarovanja pa je zastarel. Sistem potrebuje več vlaganj za povečanje minimalnega prihodka, izboljšanje finančnih spodbud in poenostavitve. Modeli univerzalnega temeljnega dohodka zahtevajo majhen dvig davkov.

Veliko zaposlenih bi višji davek pokrilo z univerzalnim temeljnim prihodkom, če pa več ljudi, ki prejemajo univerzalni temeljni dohodek, najde zaposlitev, je mogoče davčno breme znižati. Univerzalni temeljni dohodek bi imel pozitiven vpliv na kupno moč, najbolj bi pomagal ljudem z nizkimi plačami. Kritiki se bojijo, da bi ljudi polenil, česar testni primeri iz različnih delov sveta ne potrjujejo, piše Muraja.

Raziskave kažejo, da so brezposelni pripravljeni delati in ni mogoče reči, da je brezposelnost v veliki meri posledica nepripravljenosti ljudi, da bi delali. Posamezni primeri lenih ljudi, ki se branijo dela in mediji o njih zavzeto poročajo, niso prikaz dejanskih razmer.

Raziskave kažejo, da so brezposelni pripravljeni delati in ni mogoče reči, da je brezposelnost v veliki meri posledica nepripravljenosti ljudi, da bi delali. Posamezni primeri lenih ljudi, ki se branijo dela in mediji o njih zavzeto poročajo, niso prikaz dejanskih razmer, opozarja finski novinar. Zato upa, da bo finski testni projekt spodbudil vlade, da preverijo možnosti za uvedbo univerzalnega temeljnega dohodka, saj je odlična spodbuda, ker ljudem zagotavlja možnosti, da si lahko iščejo nove priložnosti in jih spodbuja, da iščejo delo, ki jih izpolnjuje.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.