Prva med prvimi damami

Mestna občina Ljubljana in Amnesty International Slovenije letos skupaj praznujeta 70. obletnico potrditve Splošne deklaracije človekovih pravic Združenih narodov in 30-letnico delovanja slovenske podružnice Amnesty International. Občina je najprej odprla Prostor Vaclava Havla v Severnem mestnem parku, sedaj pa je v dar prejela še doprsni kip Eleanor Roosevelt, nekdanje ameriške prve dame, ki je bila v naši prestolnici na uradnem obisku leta 1953.

Izročitve kipa sta se udeležila Bill Shipsey, ustanovitelj programa Art for Amnesty, in vnukinja nekdanje ameriške prve dame Laura Roosevelt. »O mestu postavitve kipa komisija še ni odločila,« je dejal podžupan Aleš Čerin, ki je v imenu občine prevzel kip, sicer delo češke kiparke Marije Šeborove. Kdo je torej Eleanor Roosevelt, ki so jo imenovali »najbolj spoštovana ženska«, kot je na slovesnosti povedala Nataša Posel, predsednica Amnesty International Slovenije?

Eleanor Roosevelt (1884–1962) je bila med letoma 1933 in 1945, ko je Združenim državam Amerike predsedoval Franklin D. Roosevelt, ameriška prva dama. Vendarle velja dodati, da je bila politično dejavna že pred moževo prvo izvolitvijo. Leta 1920 je kandidirala za podpredsednico ZDA, leto kasneje je zaradi moževe bolezni imela prve javne nastope v njegovem imenu. Bila je sindikalistka in se je borila za 48-urni delovni teden, večje pravice žensk, minimalno plačo ter prepoved otroškega dela. V dvajsetih letih prejšnjega stoletja je predsedovala veji demokratske stranke v zvezni državi New York. Vse do moževe izvolitve je na šoli za deklice poučevala zgodovino in književnost ZDA.

Ko je postala prva dama, je tudi ta položaj postavila na glavo, saj ni želela slediti zgledu predhodnic, imeti drugotne vloge in biti utišana, zato so jo večkrat oklicali za najspornejšo prvo damo ZDA. Bila je prva predsednikova žena, ki je redno pripravljala svoje tiskovne konference, s katerih so lahko poročale zgolj novinarke, ter nastopala na vsakoletnih strankarskih kongresih. Med moževim predsedovanjem je še naprej vsak dan pisala kolumno Moj dan, s katero je presegala stereotipne predstave o vsakdanjem življenju ameriške žene.

Slabih 30 let pred prepovedjo rasne segregacije je Eleanor Roosevelt javno nastopala v podporo gibanju za pravice temnopoltih. Njeno glasno nasprotovanje državnemu rasizmu je leta 1936 celo ogrozilo moževo ponovno izvolitev. Prste je imela vmes tudi pri snovanju reforme New Deal, pri čemer je uspešno lobirala za večjo plačno enakopravnost med spoloma.

Rooseveltova se ni ustavila niti po moževi smrti leta 1945. Novi predsednik Truman jo je imenoval za eno prvih delegatov v skupščini Združenih narodov in kasneje oklical za »prvo damo sveta«. Postala je članica Komisije za človekove pravice in ji predsedovala med letoma 1946 in 1951. Na položaju članice in kasneje predsednice komisije je odigrala ključno vlogo pri sprejetju Splošne deklaracije človekovih pravic ZN 10. decembra 1948. Ko je bila deklaracija končno sprejeta, je Rooseveltova svet opomnila, da se človekove pravice začnejo v mikrookolju, »v šolah, na fakultetah, v tovarnah, na kmetijah ali v pisarnah«. To so prostori, je dejala, kjer si vsak želi enakosti in pravičnosti. »Če te pravice nimajo veljave tam, imajo malo veljave kjerkoli,« je sklenila.