Povoženi intervju

Ko se novinar iz tistega, ki poroča, nenadoma spremeni v tistega, o katerem se poroča, to največkrat ne pomeni nič dobrega. Seveda so izjeme, včasih so novinarski prispevki tako pronicljivi, udarni, da skupaj z njimi odmeva tudi njihov avtor. Največkrat pa to, da novinar postane novica, pomeni le dvoje: a) da je delal slabo ali celo kršil profesionalna merila ali pa b) da se mu je zaradi opravljanja novinarskega dela pripetilo nekaj hudega.

Prejšnjo sredo je ena najprepoznavnejših lokalnih dopisnic TV Slovenija Mojca Dumančič, novinarka z večdesetletnimi izkušnjami, ki ji do živega ne pridejo niti raporti z rekordne burje, postala prva novica TV Dnevnika zato, ker jo je med pripravo prispevka o združenih Goricah skušal povoziti za zdaj še neznani voznik. Pa ne le njo, tudi snemalca Darka Humarja in naključnega ruskega turista. Neznanec jih je iz avtomobila najprej večkrat ozmerjal, nato pa z vso silo zapeljal vanje. Samo sreči se lahko zahvalijo, da so vsi trije živi in zdravi. Na tleh je obležala le zmaličena snemalna oprema.

Razlog za napad še ni znan. A v času, ko je sovražnosti, uperjene proti novinarjem, vse več, in je ta zaradi spleta tudi vse bolj vidna, si vsak napad zasluži še toliko večjo pozornost in odločno obsodbo. Tudi nedavni fizični obračun Roka Žavbija, ki je v Italiji odslužil zaporno kazen zaradi novačenja borcev za Islamsko državo, z ekipo Planet TV. Tudi junijska pošiljka belega praška novinarki TV Slovenija Eugeniji Carl in kolumnistki Večera dr. Svetlani Slapšak.

Tudi nedavni pisni izpad spin doktorja »v službi resnice« Božidarja Novaka na Slapšakovo, češ da je »ena stara debela baba iz Srbije«.

Ja, to je ta realnost novinarskega poklica v letu 2018 – medtem ko novinarji delajo v vse slabših razmerah, veliko jih je prekarcev, plačila so nizka, po njih vsakodnevno tolčejo horde jeznih anonimnežev, jih zmerjajo z najbolj vulgarnih izrazi, jim grozijo, tudi s smrtjo. Razmere so se v zadnjem letu, odkar je Orbán vbrizgal predvolilno injekcijo v propagandni imperij SDS, še poslabšale, a le kako se ne bi, če pa tempo narekuje sam vodja stranke, ki je na zadnjih volitvah dobila največ glasov. Janša, ki si medije že vseskozi želi podjarmiti, novinarje, ki ne poročajo po njegovo, na Twitterju zmerja s »presstitutkami« (za kar mu je sodišče izreklo denarno kazen). Tiste, ki se pišejo na -ić, zmerja z »opankarskimi žurnalisti«.

Janša ni edini, novinarje ponižujejo tudi drugi politiki, ki svojo moč ustvarjajo s politiko strahu, Trump, Erdogan, Orbán. A ko celo vodilni politiki ustvarjajo ozračje, v katerem je novinarje zaželeno napadati, ne bi smeli biti presenečeni, če do napadov dejansko pride. Besednih, a tudi fizičnih. V zadnjih mesecih sta bila zaradi svojega dela v EU umorjena dva novinarja. Junija je neki moški, o katerem je lokalni ameriški časopis poročal kritično, izvedel strelski pokol nad njegovim uredništvom. Napad na trojico v Gorici bi bil lahko poskus umora.

Nam je, medtem ko se zabavamo ob trapastih resničnostnih šovih, za te stvari sploh mar?