Obalni stonerji

Nastop koprskega stoner rock tria Omega Sun v okviru serialke Domorodni četrtki je bil eden tistih koncertov, na katerih se je poklopilo vse. Suveren bend, zelo dober obisk, izvrstna atmosfera, idilično prizorišče Letnega vrta Gala hale na ljubljanski Metelkovi, temperatura in vlažnost zraka blizu tistih, v katerih je ta žanr delal prve korake, in navsezadnje obvezen vonj po posušenem eksotičnem zelenju. No, morda je manjkala le še kakšna puščavska sipina.

Ponavadi pred koncerti ni pametno gojiti prevelikih pričakovanj, toda teh se tokrat ni dalo povsem potlačiti. Razlog za to je bil ob koncu prejšnjega leta objavljen zasedbin studijski prvenec Opium For The Masses, s katerim je ta poznavalsko zaorala v izročilo (kalifornijskega) stoner rocka iz devetdesetih let. Tistega žanra, ki mu je nekje do srede prejšnjega desetletja, na krilih zvezdniških predstavnikov tipa Queens of the Stone Age ali pa Kyuss, tudi pri nas uspelo zmobilizirati dovolj fenov za velika prizorišča, tudi ljubljanske Križanke. V zadnjem desetletju je tovrstnih rock koncertov, na katerih se tresejo rifi težjega kalibra, v Ljubljani resda občutno manj, a sodeč po dobrem odzivu prejšnji četrtek, očitno neupravičeno. Za nameček se vročica po letošnji izvedbi tolminskega festivala Metaldays konec julija sploh še ni dobro ohladila.

Skoraj neposredno z največjega metal festivala daleč naokoli je v Gala halo prišel tudi Omega Sun. Bend, ki si je temeljni kamen postavil pred petimi leti in se nato pred snemanjem lanskega prvenca, po nekaj kadrovskih rošadah, ustalil v aktualni postavi vokal/bas kitara, bobni in kitara. Kot se je izkazalo, ta izvrstno deluje tudi v živo. Trojec se brezhibno dopolnjuje in mojstrsko preklaplja med počasnejšimi, omamnimi, doomersko težkimi mantrami in klasičnim stoner rockom s psihedeličnimi in sludge pritiklinami. Ker ne počne nič takega, česar ne bi že mnogokrat prej slišali od številnih bendov z zahodne ameriške obale, bi mu sicer lahko očitali primanjkljaj prepoznavnega lastnega pečata. Je pa tukaj treba v zakup vzeti dejstvo, da je stoner rock pač eden tistih trmastih žanrov, ob katerih feni hitro privzdignejo obrvi, če se bendi ne držijo izvirnih izročil. Pa tukaj niti ne gre toliko za neprožnost fenov, temveč prej za sklep, da so stoner rockovski inovatorji verjetno že na začetku iznašli tako rekoč popolno formulo.

Bi si trojec z nekaj več drznosti in radovednosti lahko pridelal večjo pozornost tudi v tujini? Morda. Ampak o tem, da hoče igrati prav tako glasbo, kot nam jo je predstavil prejšnji četrtek, seveda ni dvoma. In te se loteva tako prepričljivo, da mu težko karkoli zamerimo. Morda pa bo na podlagi trdnih temeljev s kakšno nadgradnjo presenetil že z naslednjo ploščo.