Mladi levi vstopajo v tretje desetletje

Mednarodni festival Mladi levi, ki ga od leta 1997 organizira zavod Bunker, vsako poletje v Ljubljano pripelje najaktualnejše odrske ustvarjalce z vseh koncev sveta.

Od 24. avgusta do 1. septembra bo na različnih prizoriščih v Ljubljani potekal 21. mednarodni festival Mladi levi, ki se letos ukvarja z vprašanjem Kako biti skupaj? Po besedah direktorice festivala Nevenke  Koprivšek program letošnjega festivala odpira vmesne prostore med osebnim in skupnim, med intimnim in javnim, preizkuša mejnike med njimi ter krhke meje svobode med samimi posamezniki ter med posamezniki in družbo. Komu pripadamo, kaj nas žene, kako daleč lahko gremo, kaj določa naše izbire, koga slišimo, koga zanikamo, česa se bojimo in kam se umikamo, kaj so naša upanja, strasti in kaj so naše skupne sanje?

"Med drugim bomo poskušali ustvariti okoliščine, da bi bili slišani tudi tisti, ki so pogosto preslišani. Dali jim bomo ne samo prostor, ampak tudi glas, da bi skozi intenzivno izkušnjo lahko vzpostavili odnos z njimi, o njih razmišljali in se jim pustili nagovoriti. Prisluhnili bomo posameznikom različnih generacij, ki bodo pred nami odkrito razgaljali utrinke svojih življenj, vesele in žalostne, prelomne in vsakdanje, in s tem morda še bolj resnično pred nami zaobjeli in razgalili družbo," je še zapisala Nevenka Koprivšek.

Festival bo 24. avgusta ob 20.00 na Šentjakobskem odru LGL odprla predstava Ves moj seks, ki so jo ustvarili umetniki kolektiva Mammalian Diving Reflex iz Kanade in šest slovenskih predstavnikov starejše generacije. Ti bodo v predstavi prostodušno govorili o temi, ki je tudi za mnoge mlajše velik tabu – o seksu. Po predstavi bo sledil tradicionalni mladolevovski ples ob ritmih DJ Borke.

Avstralska režiserka in performerka Fleur Elise Noble, ki pri svojem delu uporablja različne medije: risanje, slikanje, kiparjenje, lutkarstvo, animacijo, film, performans, ples, v Ljubljano prihaja s predstavo Rumož, v kateri ne ločimo projekcij od realnosti in scenografije od risb, ter pademo v Aličino (tokrat Fleurino) sanjsko luknjo, v katero si vedno znova prizadeva priti protagonistka, saj se v sanjah zaljubi v rumoža – človeka kenguruja. 

Legendarni hrvaški performer in vizualni umetnik Siniša Labrović bo na festivalu nastopil z dvema performansoma: Ribarjenje bo performans v trajanju, Burja v kozarcu vode pa bo enkratna akcija, intermedijska umetnica Robertina Šebjanič pa bo predstavila projekt Neotenični prebivalci teme (Ligofilija), ki se ukvarja z raziskavo človeških ribic in aksolotlov.

Madžarski kolektiv dollaraddy prihaja s predstavo Dom, ki je nastala po Strindbergovi drami Pelikan. Predstava je v slogu Dogme, okleščena vsega, gledamo le igralce in njihove dialoge. Hkratna dramska hipergledališkost in oropanost vseh gledaliških "pomagal" kot so luč, ton, kostumi, scenografija ... predstavo spremeni v močno izkušnjo, kjer tekst in igralci švigajo med občinstvom.

Dokumentarna predstava Rudarske zgodbe za temo jemlje jez, ki je popustil v brazilski zvezni državi Mina Gerais in s strupenim blatom poplavil vasi in onesnažil reko. Silke Huysmans in Hannes Dereere sta predstavo strukturirala kot zvočni zapis različnih glasov.

Na festivalu bodo ponovno gostili portugalska umetnika Ano Boralho in Joaa Galanteja; prejšnjič sta v predstavi Atlas zemljevid sestavljala iz zgodb ljudi, ki so sodelovali. Tokratno predstavo Sprožilec sreče po principu ruske rulete sta ustvarila z dvanajstimi mladimi, starimi od 18 do 23 let. Kdo so ti mladi, na katerih naj bi stala prihodnost, ki pa jim nikoli zares ne prisluhnemo?

Brazilska plesna skupina Anti Status Quo na festivalu sodeluje z dvema predstavama. Kameleoni so intervencije v javni prostor, telesa, polepljena z oglasi in stranmi revij se zlivajo z mestnimi kulisami izložb, sten, trgovin, Iz mesa in betona pa je zmes instalacije in plesne predstave, premikajoča se gmota teles in smeti, ki gledalce včasih vsrka vase, včasih pusti na obrobju, vsekakor pa določa njihovo premikanje.

Na festivalu bodo močno zastopane tudi slovenske predstave. Uroš Kaurin in Vito Weis se bosta predstavila z drugim delom Heroj 2.0, v katerem prehajata od reševanja sveta k reševanju sebe ... ali pa gledališča, Leja Jurišić in Marko Mandić pa s 6-urnim performansom Skupaj. Ponovno si bo mogoče ogledati tudi Prvo altruistično predstavo Mareta Bulca, v kateri se spopade z razumevanjem artivizma ter koprodukcijo Lutkovnega gledališča Ljubljana Misterij sove, ki je nastala po predstavi Milana Klemenčiča Sovji grad.

Festivalsko premiero bo doživela šesta predstava kolektiva Beton Ltd. z naslovom Grosse Erwartungen/Velika pričakovanja. Ker vsako predstavo pričnejo s točke nič – z raziskavo družbene teme, ki jih vznemirja tudi osebno, so se veliko ukvarjali s temo socialnega in tudi kulturnega inženiringa