Zvezde Granda

Klobasanje na nacionalki

Čeprav bi kdo na prvi pogled mislil, da Jože Možina trpi za posledicami vseh preganjanj, ki jih je deležen v službi resnice, je jasno, da uživa kot že dolgo ne. Toliko pozornosti, toliko dobrih, klenih moških domoljubov, kot jih je to poletje pripeljal na nacionalko, jih zlepa nismo videli. In prav z vsemi se lahko igra svojo najljubšo igro, partizane in domobrance, pa čeprav za to temo morda sploh niso specializirani. Tako je bilo tudi v nedeljo, ko je pri njem gostoval dr. Stane Granda, ki se je sicer največ ukvarjal z dolenjskimi kmeti, novomeško škofijo in marčno revolucijo, a ga to ni ustavilo pri razpravljanju o drugi svetovni vojni na Slovenskem in širše.

Neverjetno je opazovati človeka, ki niti za hip ne podvomi o svojih trditvah ali nemara celo o sebi, všeč si je in rad se posluša ter od gledalcev pričakuje, da ga bodo poslušali z enako slastjo, kot se sam. (Jože Možina ga nedvomno je.) Le kje so se slovenski zgodovinarji, levi in desni, priučili tako samozavestne drže in klene govorice? Granda je za začetek povedal nekaj o tisočletnem snu Slovencev ter o tem, kako so naši dobri kmetje že pred letom 1848 verjeli v kri in grudo in Slovenijo, kar v strokovnih krogih, v nasprotju z nacionalko, ni teorija, ki bi bila prav dobro sprejeta. A če človek verjame vase, mu za take stvari ni prav dosti mar, ali kot je Stane Granda povedal sam, je njegova raziskava, ki se tega dotika, »eno največjih odkritij slovenskega zgodovinopisja po drugi svetovni vojni, lahko pa tudi za nazaj«. In človeku, ki se je razglasil za najboljšega, seveda ne moremo oporekati. Pogovor je nadaljeval kot gostilniški zdravorazumaš, ki ve, da Goričani ne premorejo lokalpatriotizma, ampak se imajo za severne Primorce, da je do kolaboracije prišlo le zato, ker so si kolaborantje prizadevali Slovenijo ohraniti zedinjeno, ter preudarno zaključil, da bi morali nehati politizirati z zgodovino, saj nekateri zganjajo pravo »politično nekrofilijo«, s čimer pa gotovo ni mislil Jožeta Možine, ki vsak teden novega gosta vpraša kaj o partizanih in domobrancih. Zaključila sta s tem, da bi morali v šolah poučevati več domoljubnih vsebin. Sama sreča, da je Ruplova Nova univerza v teh dneh začela oglaševati svojo novo Fakulteto za slovenske in mednarodne študije, kjer bodo na programu Slovenski študiji mlade domoljube med drugim poučevali Janko Kos, Tamara Griesser Pečar, Dimitrij Rupel, Peter Jambrek in Ernest Petrič. S takšno valilnico kadrov Možini nedvomno ne bo zmanjkalo kandidatov za Intervjuje.

Priprave na študijsko leto je nacionalka že začela, saj v Odmevih po različnih slovenskih krajih iščejo avtohtone slovenske jedi. V petek smo tako iskali, koliko gostincev v Kranjski Gori nam lahko postreže kranjsko klobaso, in bili razočarani nad tem, da je nimajo prav vsi. Sicer nismo študirali na prestižnem programu Slovenski študiji, se pa vseeno sprašujemo, ali kranjska klobasa morda ne prihaja iz dežele Kranjske in ne iz Kranjske Gore.