Komu je mar za ubijanje otrok

So prebivalke in prebivalci Jemna manj vredni, ker so muslimani, temnejše polti in revni?

To ni kolumna o Donaldu Trumpu, tudi o Paulu Manafortu, Michaelu Cohenu ali Robertu Muellerju ne. Nikakor tudi ni o Rudolphu Giulianiju. To je kolumna o zadevah, katerim ne posvečamo pozornosti, pa bi jo morali, v Guardianu piše Moustafa Bayoumi, profesor angleščine na Brooklyn College univerze v New Yorku.

Koalicija pod vodstvom Savdske Arabije, ki ima podporo ZDA in je v Jemnu v vojni z ljudstvom Hutiji, je 9. avgusta odvrgla bombo na šolski avtobus. Ubila je 54 oseb, od tega 44 otrok, večina je starih med 6 in 11 let. Posnetki mrtvih in poškodovanih otrok, med katerimi so nekateri nosili nahrbtnike organizacije Unicef, so več kot pretresljivi. In tragediji v Jemnu ni videti konca. Približno dva tedna po napadu na šolski avtobus so koalicijske sile pod vodstvom Savdske Arabije ubile še 26 otrok in štiri ženske na begu pred spopadi.

Kljub temu vojna v Jemnu ni deležna tako rekoč nikakršne politične pozornosti. Je mogoče razlog za to v tem, ker so prebivalci Jemna muslimani, temnejše polti in revni, poleg tega jih tuje sile bombardirajo že leta? Dejansko pa je vojna v Jemnu povzročila najhujšo humanitarno katastrofo v sodobnih časih. Tri četrtine prebivalcev oziroma 22 milijonov potrebuje humanitarno pomoč in zaščito. Na robu lakote je 8,4 milijona ljudi, še 7 milijonov je podhranjenih. Od leta 2015 je bilo Jemnu ubitih ali ranjenih 28 tisoč ljudi, še več tisoč jih je umrlo zaradi razlogov, ki so posledica vojne, kot je kolera, ki je prizadela milijon ljudi in povzročila 2300 smrti. Po podatkih OZN vsakih deset minut v Jemnu umre otrok zaradi razlogov, ki so posledica vojne.

Vojna v Jemnu je povzročila najhujšo humanitarno katastrofo v sodobnih časih. Tri četrtine prebivalcev oziroma 22 milijonov potrebuje pomoč in zaščito. Na robu lakote je 8,4 milijona ljudi, še 7 milijonov je podhranjenih. Od leta 2015 je bilo ubitih ali ranjenih 28 tisoč ljudi, še več tisoč jih je umrlo zaradi razlogov, ki so posledica vojne, kot je kolera, ki je prizadela milijon ljudi in povzročila 2300 smrti.

Da mediji v ZDA o katastrofi v Jemnu ne poročajo enako, kot če bi zanjo bile odgovorne sile, ki jih imajo Američani za sovražnike, se strinja profesor novinarstva na univerzi Teksas Robert Jensen v pogovoru za American Herald Tribune. To je po njegovih besedah star način, ki sta ga ekonomist Ed Herman in lingvist Noam Chomsky poimenovala razlika med »vrednimi« in »nevrednimi« žrtvami, to ločeanje je odvisno od tega, kdo je ubijalec. To kaže, da domnevno »objektivni« mediji v ZDA poročajo v skladu z zunanjo politiko ZDA.

Moustafa Bayoumi opozarja, da bombardiranje šolskega avtobusa v Jemnu ni edini napad, v katerem so sile pod vodstvom Savdske Arabije z napadi iz zraka ubile civilno prebivalstvo. Samo v prvih sedmih mesecih tega leta je neodvisna skupina opazovalcev naštela 55 zračnih napadov na civilne avtomobile in avtobus. Med marcem 2015 in aprilom letos so izvedli 18 tisoč zračnih napadov, 31 odstotkov je bilo izvedenih na nevojaške cilje, 33 odstotkov na neznane cilje.

Koalicijske sile z orožjem oskrbujeta predvsem ZDA in Velika Britanija. S tem so ZDA začele, ko je bil predsednik demokrat Barack Obama, ne v mandatu sedanjega predsednika Donalda Trumpa. Obama nikakor ni bil mirovniški predsednik, v času njegove administracije so ZDA prodale več orožja kot v času katerega koli predsednika po letu 1945, mnogo tega orožja je bilo prodanega Savdski Arabiji.

Sedanji predsednik Trump je ravnodušen do vojne v Jemnu. To je pričakovano, vprašanje pa je, zakaj državljani v ZDA ne ugotovijo, da orožje, izdelano v ZDA, ubija otroke v Jemnu ali so do tega ravnodušni. Poleg tega, da Američane ne zanima zelo, kaj se dogaja tujini, je njihov molk mogoče razložiti tudi s tem, da je cirkus, kar je Trumpova administracija, zasenčil vse ostalo dogajanje. Nenehni škandali Trumpa in njegovih sodelavcev so postali razlog, da so Američani pa tudi ljudje drugod v zahodnem svetu bombardirani več ali manj samo z njimi. To je nevarno, saj se takrat, ko ljudje niso pozorni, lahko zgodi veliko nevarnih stvari, opozarja Moustafa Bayoumi. Osredotočanje samo na predsednika ne pove veliko samo o njem, ampak tudi o javnosti.