28. 8. 2018 | Kultura
Poseben žanr poezije na ekranu, ki združuje besedilo, podobo in zvok
Od 30. avgusta do 23. septembra bo v Galeriji Vodnikove domačije Šiška na ogled razstava, ki povezuje literaturo in vizualno umetnost
Small but dangers (Mateja Rojc & Simon Hudolin Salči), Log pod Mangartom, ready-made, poškodovana črno-bela fotografija, 2005
V Galeriji Vodnikove domačije Šiška bodo 30. avgusta, ob 20.00 odprli razstavo z naslovom Poezija potrebuje ogledalo, ki se na eni strani navezuje na pretekle razstavne projekte SCCA-Ljubljana, ki so povezovali literaturo in vizualno umetnost, drugo izhodišče pa je manifest Toma Konyvesa, pesnika in pionirja videopoezije, ki je videopoezijo označil kot poseben žanr poezije na ekranu, ki v novo estetsko izkušnjo združi besedilo, podobo in zvok. Sodelujejo: Nataša Berk & Anja Golob, Gorazd Krnc & Peter Semolič, Rene Puhar, Hana Repše, Miha Sagadin & Dejan Koban, Toni Soprano & David Bedrač, Tisa Neža Herlec, IGNORfestival, Stella Ivšek aka VJ 5237, Alenka Pirman in Small but dangers. Odprtje razstave bo spremljalo videomapiranje Stelle Ivšek aka VJ 5237.
Na razstavo je kurator Dušan Dovč uvrstil štiri video dela, ki poleg sinestetične izkušnje pesniške besede, podobe in zvoka vključujejo tudi "narativni in izrazni zaplet" ter vizualne projekte, v katerih je prepoznal asociativne povezave na izbrana dela videopoezije in ki ustvarjajo razširjeno poetično izkušnjo.
V videu Shotokan (Gorazd Krnc, poezija Peter Semolič) pesnikov glas zapeljuje poslušalca, podoba pa ga vodi v prostor-čas, ki se ga ne da ujeti. Raznolikost vizualnega izraza in pesniških glasov je odlika festivalskih publikacij IGNOR, ki so na ogled na razstavi in ponujene v branje. Tudi intervencija v prostor z najdenimi lističi Tise Neže Herlec je prepuščena interakciji z obiskovalci. Drugačno vizualno razpoloženje je v videu Padanja (Toni Soprano, poezija David Bedrač), kjer je podoba reducirana na računalniško izpisane črke, padajoče v prostor, video pa postaja "kot bel list z belo pesmijo."
Video Šalamun je mrtev pika konec debate (Rene Puhar, Hana Repše, Miha Sagadin, poezija Dejan Koban) je vizualizacija Kobanovega pesniškega jezika. Ustvarjalci so izbrali pesnikov prosti verz brez ločil in ga nazorno zlektorirali. Napaka je zapisana tudi v delu Alenke Pirman Arcticae horulae, slovar nemških izposojenk v slovenskem jeziku. Projekt se je razvijal sproti – od zasebne ljubiteljske zbirke nemških izposojenk v slovenskem jeziku prek likovne predstavitve zbirke v Narodni in univerzitetni knjižnici leta 1995.
Video Ptička (Nataša Berk, poezija Anja Golob) je statična slika trenutka, ko pesniška beseda umolkne in ostanejo le še kretnje. Pesem lahko le še slutimo. Podobno je umetniški dvojec Small but dangers (Mateja Rojc, Simon Hudolin Salči) prikril zgodbo črno-bele fotografije Loga pod Mangartom, ki jo lahko razberemo le iz dodatnih virov. Stella Ivšek aka VJ 5237 bo na odprtju videopoezijo nadgradila s svojimi vizualijami in jo mapirala na objekt pred galerijo.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.