Umrla je pravna država

Za Martino Renner, poslanko nemškega zveznega parlamenta iz opozicijske stranke Levica, visoko število skrajnih desničarjev v Chemnitzu ni presenečenje

V spopadih po smrti 35-letnega Nemca kubanskega izvora v vzhodnonemškem mestu Chemnitz je bilo ranjenih 20 ljudi, med njimi tudi dva policista. Ovadbe so bile vložene proti 43 ljudem, 10 ljudi se mora zagovarjati zaradi prepovedanega Hitlerjevega pozdrava. Notranji minister dežele Saške Roland Wöller (CDU) po poročanju die Welt pravi, da to še niso dokončni podatki.

Po podatkih policije se je na protestih, ki jih je organiziralo zavezništvo desničarskih populistov Pro Chemnitz, zbralo 6000 udeležencev. Protidemonstracij se je udeležilo 1500 ljudi. Policistov je bilo na kraju dogodka le 600, ker sta oba organizatorja napovedala samo po 1500 udeležencev. Udeleženci protidemonstracij poročajo, da so skrajni desničarji do pozne noči preganjali udeležence protidemonstracij in novinarje. Očitno so to lahko počeli tudi zato, ker jih je bilo veliko več kot policistov, ki jih niso mogli zaustaviti.

Roland Wöller razlaga, da so nasilneži pripotovali iz Berlina, Brandenburga, Spodnje Saške, Severnega Porenja – Vestfalije in Turingije (Thüringen). Tako veliko mobilizacijo je omogočil svetovni splet. Za Martino Renner, poslanko zveznega parlamenta iz opozicijske stranke Levica, visoko število skrajnih desničarjev v Chemnitzu ni presenečenje. Po njenih podatkih v tem mestu že desetletja obstaja trdna neonacistična scena. Skrajni desničarji za mobilizacijo ne uporabljajo le Facebooka, ampak tudi omrežja, ki onemogočajo prisluškovanje, kot sta Threema in Telegram. V organizaciji Amadeu-Antonio-Stiftung, ki se bori proti skrajnim desničarjem, ugotavljajo, da vidijo skrajni desničarji proteste Chemnitzu kot začetek novega gibanja. Martina Renner dodaja, da so k protestom spodbujali tudi nekateri člani stranke AfD. Njen poslanec Markus Frohnmaier je na Twitterju napisal: »Če država ne more več ščititi ljudi, gredo ti na cesto in se ščitijo sami«.

»Če država ne more več ščititi ljudi, gredo ti na cesto in se ščitijo sami.«
(poslanec Markus Frohnmaier, AfD)

Dogodki v Chemnitzu po poročanju spletne izdaje revije Time odražajo, kako napete so v zadnjih letih v Nemčiji postale razmere, ko govorimo o migracijah. Leta 2015 se je kanclerka Angela Merkel sredi najhujše begunske krize v Evropi odločila odpreti nemške meje za begunce in naslednje leto je v državi zaprosilo za politično zatočišče okoli milijon ljudi. Na lanskih parlamentarnih volitvah je njena krščansko-demokratska stranka (CDU) zaradi tega izgubila veliko glasov. Protibegunska stranka Alternativa za Nemčijo (AfD) pa je pridobila 8 odstotkov volivcev in zbrala 12,6 odstotka glasov. V Chemnitzu je AfD enako kot v drugih krajih v (nekdanji) Vzhodni Nemčiji dobila kar 24 odstotkov glasov, torej enkrat več od nacionalnega povprečja.

Prijatelji 35-letnika, ki je bil ubit v Chemnitzu, pravijo, da so bili šokirani, ko so videli, da pripadniki neonacističnih skupin politizirajo njegovo smrt. »Žalostno je, da mediji poročajo le, da je umrl Nemec, zaradi tega so vsi neonacisti in huligani odšli na ulice,« je za Deutsche Welle dejala ženska, ki pravi, da je bila najboljša prijateljica umrlega. Mediji bi morali po njenih besedah povedati, kdo je umrl, kakšno barvo kože je imel, v tem primeru se neonacisti ne bi odzvali tako, kot so se.

Med politiki je kanclerka Angela Merkel nasilje v Chemnitzu obsodila. Desničarska AfD je po smrti 35-letnika organizirala uradni protest, ki se ga je udeležilo le okrog 100 ljudi. Ko je izbruhnilo nasilje, se je regionalni vodja AfD od njega distanciral. Dolgo je molčal nemški notranji minister Hort Seehofer. Oglasil se je in izgrede obsodil šele po glasnih pozivih opozicije.

V Chemnitzu je AfD enako kot v drugih krajih v (nekdanji) Vzhodni Nemčiji dobila kar 24 odstotkov glasov, torej enkrat več od nacionalnega povprečja.

Nemška politiloginja Britta Schellenberg je za avstrijski Kurier povedala, da takšni izbruhi nasilja v pluralistični demokraciji ne smejo biti nekaj normalnega. Žal je treba reči, da je takšnih dogodkov, ko govorimo o težnjah, v zadnjih letih vedno več. Skoraj v vseh evropskih državah del prebivalcev vidi priseljevanje kot problem in razlog za konflikte. Izbruhi nasilja pa niso tipično evropski, še manj zahodnoevropski.

Na Saškem so v zadnjih letih kljub temu zelo razširjeni. Razlog za to vidi Britta Schellenberg v posebni zgodovini te dežele. Nekdanja Nemška demokratična republika (NDR) ni dovolila priseljevanja, po združitvi Nemčije je tam vladalo veliko upanje, zdaj pa imajo v Na Saškem problem z visoko brezposelnostjo, izobraženi in ženske se odseljujejo, ostaja pa nadpovprečno veliko nezadovoljnih starejših moških. K temu je treba dodati, da je Saška veliko pripomogla k padcu berlinskega zidu in združitvi Nemčije. Tako kot so se ljudje uprli oblasti v NDR, se zdaj upirajo zvezni vladi v Berlinu in Nemčiji nasploh. Zaradi tega je mogoče na Saškem na demonstracijah pogosto videti lutke politikov na vislicah. Tam ljudje na splošno zavračajo politiko, ker dvomijo, da lahko naredi kaj dobrega.

Pretepi v Chemnitzu so bili uporabljeni kot podpora stališčem protibegunskih skupin, da begunci v Nemčiji povečujejo kriminal. Desničarske stranke kriminalna dejanja, v katerih so udeleženi priseljenci, obešajo na veliki zvon. Pri tem jih ne zanimajo uradni podatki, ki so bili objavljeni maja, da je stopnja kriminala v Nemčiji najnižja po letu 1992.

V reviji Time so spomnili, da je bila vlada Angele Merkel julija zaradi sporov o migracijski politiki pred razpadom. Obstala je, ker je kanclerka privolila v ostrejše mejne kontrole vključno z vzpostavitvijo begunskih centrov na meji z Avstrijo. S to odločitvijo je pomirila konservativce v lastni stranki CDU in tudi v koalicijski bavarski krščansko-socialni uniji (CSU). Pretepi v Chemnitzu so bili uporabljeni kot podpora stališčem protibegunskih skupin, da begunci v Nemčiji povečujejo kriminal. Desničarske stranke kriminalna dejanja, v katerih so udeleženi priseljenci, obešajo na veliki zvon. Pri tem jih ne zanimajo uradni podatki, ki so bili objavljeni maja, da je stopnja kriminala v Nemčiji najnižja po letu 1992.

Johannes Grunert, ki je iz Chemnitza poročal za die Zeit, je spopade označil za noč, v kateri je odpovedala pravna država.