Ukrepi proti Airbnb

Ameriško zagonsko podjetje Airbnb je uspeh za vlagatelje in vse večji problem za mlade, ki potrebujejo stanovanja

»Barcelona ni na prodaj,« je pisalo na plakatu, ki ni bil prvi tovrstni plakat, ki ga je kolumnistka Guardiana Gaby Hinsliff opazila samo v eni uri, ko se je sprehajala po ulicah v starem delu mesta. To je povezano z ameriškim podjetjem Airbnb, prek katerega ljudje turistom oddajajo prenočišča. Gaby Hinsliff pojasnjuje, da je še iz stare šole, zato je bivala v hotelu, avtobus, s katerim se je peljala z letališča, pa je bil poln mladih družin, katerih člani so se pogovarjali, kje bodo dobili ključe od prenočišč, ki so jih najeli.

Barcelona je priljubljena turistična destinacija vse leto, ne samo poleti. Lastniki stanovanj so ugotovili, da lahko veliko več zaslužijo z oddajo turistom kot z oddajo v podnajem za daljši čas prebivalcem mesta. Ni neobičajno, da tisti Barcelončani, ki še imajo dolgoročne najemne pogodbe, po izteku dobijo novo s tako visokim zneskom najemnine, da ga ne morejo plačati. Čim se izselijo, lastnik stanovanje ponudi za najem turistom. Hkrati so močno narasle tudi cene nepremičnin v mestu. Enake probleme imajo tudi v drugih mestih.

Handelsblatt navaja, da je podjetje Airbnb za vlagatelje velikanski uspeh. Ustanovljen je bil pred desetimi leti v Silicijevi dolini v ZDA. Danes je po oceni finančnih strokovnjakov vreden 30 milijard dolarjev in je med največ vrednimi zagonskimi podjetji na svetu. Prek njega v 190 državah po svetu lastniki oddajajo 4,85 milijona prenočišč.

Zlasti v Evropi oblasti v vse več mestih iščejo rešitve, kako ga omejiti. V Amsterdamu so že omejili oddajo stanovanj za kratek čas na največ 60 dni v letu, od januarja bodo ta čas še prepolovili. V Münchnu lastnikom, ki stanovanja prek Airbnb oddajajo več kot 8 mesecev na leto, grozi globa v višini pol milijona evrov. V Parizu je od letos dovoljeno oddajati stanovanje prek Airbnb največ 120 dni na leto, v Londonu pa 90 dni. V Palmi de Mallorci letos sploh ni več dovoljeno oddajati prenočišč prek tega ameriškega podjetja.

V Evropi oblasti v vse več mestih iščejo rešitve, kako omejiti Airbnb. V Amsterdamu so že omejili oddajo stanovanj za kratek čas na največ 60 dni v letu, od januarja bodo ta čas še prepolovili. V Münchnu lastnikom, ki stanovanja prek Airbnb oddajajo več kot 8 mesecev na leto, grozi globa v višini pol milijona evrov. V Parizu je od letos dovoljeno oddajati stanovanje prek Airbnb največ 120 dni na leto, v Londonu pa 90 dni.

Barcelona je s svojimi ostrimi ukrepi zgled tudi za New York. Barcelonska županja Ada Colau je z zagroženo kaznijo 600 tisoč evrov Airbnb prisilila, da ponudbo vseh stanovanj v mestu registrira pri mestni oblasti, hkrati ji omogoča tudi dostop do podatkov o ponudnikih stanovanj. Airbnb se je zaradi tega pri evropski komisiji v Bruslju pritožil zaradi oviranja dela na prostem trgu. Pritožbo je z enakim argumentom tam vložilo tudi združenje evropskih združenj ponudnikov počitniških prenočišč (EHHA).

Mestnim upravam se ukrepov Bruslja za zdaj ni treba bati, čeprav je evropska komisija pred časom napovedala podporo tako imenovanemu gospodarstvu delitve (sharing economy). Evropska komisarka za pravosodje Vera Jourova je dejala, da popularnost ne more biti razlog za kršenje predpisov s področja varstva potrošnikov. Predstavnica Airbnb odgovarja, da so pravila pomembna, vendar morajo ustrezati življenjskim razmeram ljudi v 21. stoletju.

Gaby Hinsliff pravi, da je Airbnb odraz delovanja sodobnih trgov, kaže pa tudi, kaj se zgodi, če vlade sploh ne ukrepajo ali pa dovolj hitro ne najdejo rešitve. Če smo se od podjetij, kot so Uber, Amazon, Facebook in drugih kaj naučili, je, da nezaželene posledice digitalnih motenj za ljudi postanejo vidne šele, ko je večina škode že narejena. Jasno je tudi že, da v svetu, ki je nastal po krizi iz leta 2008, trgi ne delujejo v korist mladih, zaradi digitalnih motenj je vse samo še bolj nepredvidljivo, politiki pa so veliko obljubljali in malo naredili.