Soočanja

Ekspresionizem je bil eden izmed izrazov nemirnega časa prve tretjine 20. stoletja, ko je brbotalo na vseh področjih človekovega snovanja, od filozofije in znanosti do ekonomije in umetnosti. Vendar je bil to tudi čas velike krize in besnenja prve svetovne vojne, po kateri je slehernik že kmalu slutil, da se bliža še druga. Ekspresionizem je nastal v težkih časih izkoriščanja človeka po človeku, lakote, nepravičnosti in pohlepa. Umetniki so videli v drobovje tega sveta, ga čutili in upodabljali.

Pravijo, da ekspresionizem ni umetniški slog, ampak stanje duha. Je kompleksen fenomen, vizualno dramatičen, vsebinsko poglobljen in razmišljujoč, krši ustaljena pravila in konvencije, osredotočen je na čustva in njihovo izraznost, trga lupino navidezne resničnosti, da jo razkrinka v njenih notranjih nasprotjih in poudari prvobitnost, ki jo izraža s popačenjem oblik ali izrazitimi barvami, da bi poudaril absurdnost družbene stvarnosti. Uporablja tudi jezik simbolov, ki med vrsticami govorijo o novih družbenih razmerjih, stanju duha in klicu po umetniški svobodi.

Ekspresionizem je bil mednarodno delujoč in vendar lokalno specifičen. Prav v tem je bila njegova moč, kajti umetniki iz vseh evropskih dežel so našli skupen jezik in hkrati izražali lokalno stanje duha. Vse to nam predstavi vrhunska razstava v Kostanjevici z izrednimi deli evropskih ekspresionistov iz Češke, Nemčije in Slovenije.

Razstava je plod večletnih dogovarjanj s pristojnimi institucijami na Češkem, v Nemčiji in na Hrvaškem, pri organizaciji ni manjkalo zapletov in logističnih dogodivščin, nujni so bili posebne razmere za razstavljanje, skrbno zavarovanje umetnin in tudi avtorskih pravic, povezanih z javnimi objavami reprodukcij posameznih umetniških del. Kostanjeviška galerija se je povezala z galerijo GASK iz Kutne Hore na Češkem, z inštitutom za stike s tujino v Stuttgartu, z grafičnim kabinetom iz Dresdna, s Kunstforumom v Regensburgu, z Nacionalno in vseučiliščno knjižnico v Zagrebu ter še s slovenskimi ustanovami, Moderno galerijo v Ljubljani, Pilonovo galerijo v Ajdovščini in Umetnostno galerijo v Mariboru, ravno tako z nekaterimi zasebnimi lastniki umetnin, nekaj del slovenskih ekspresionistov pa je prav iz stalne kostanjeviške zbirke. A velik trud se je obrestoval. Tako lahko še do 20. septembra v Kostanjevici vidimo izredna umetniška dela iz prve tretjine 20. stoletja, iz časa, ko je ekspresionizem zavzel družbeno pozicijo in vodil dialog s sočasnimi umetniškimi slogi v Evropi – futurizmom, dadaizmom, konstruktivizmom, kubizmom, nadrealizmom in novo stvarnostjo.

V slikovno in besedilno bogatem katalogu so objavljena besedila strokovnjakov iz sodelujočih institucij. Preberemo, da so bila v Nemčiji in na Češkem eden izmed sprožilcev ekspresionističnega umetniškega izraza dela norveškega slikarja Edvarda Muncha. A bil je le tista iskrica, ki je v umetnikih sprožila razmislek o novem likovnem izrazu, ki se je začel širiti po Evropi.

Med Slovenijo, Češko, Avstrijo in Nemčijo so bile pomembne kulturne povezave. Marsikateri slovenski umetnik se je šolal ali izpopolnjeval na likovnih akademijah v Pragi, na Dunaju, pa tudi v Zagrebu, Münchnu, Dresdnu in Berlinu in tam zaznal duha časa. Slušatelji teh akademij so bili nekateri slovenski umetniki, denimo Fran Tratnik, Božidar Jakac, Tone in France Kralj, Veno Pilon, Miha Maleš, Jože Gorjup, Franjo Stiplovšek, Lojze Dolinar, Nande in Drago Vidmar ... in njihova dela so na povsem enaki kakovostni in izrazni ravni kot dela njihovih kolegov iz Nemčije in Češke. Kajti razstava jih sooča – na primer – z deli legendarne nemške socialno in družbeno občutljive, izredne umetnice Käthe Kollwitz pa z deli umetnikov iz skupine Die Brücke (Most), ki so tvorili osnovno os nemškega ekspresionizma (Ludwig Kirchner, Karl Schmidt Rottluff, Max Pechstein in Emil Nolde), in tudi s Čehi (Emil Filla, Pravoslav Kotik, Bohumil Kubišta) ... in Nemcem po rodu, sicer pa njihovim profesorjem na akademiji v Pragi, Augustom Bröhmsejem. Praga je bila v prvi četrtini 20. stoletja svetovljanska, bila je Meka za generacijo mladih slovenskih intelektualcev in predvsem likovnikov.

Razstava Obrazi ekspresionizma – odtisi duha je razdeljena na več poglavij (socialna motivika in vojna, umetnik v mestu, portret in avtoportret, religiozna motivika ter alegorije in umetnost), skozi katera prikaže tematsko, izrazno in slogovno podobnost umetnikov treh dežel. Temelji na ključnih zgodovinskih dejstvih in izredno hrabro postavlja slovenske in češke ekspresioniste zraven v svetu bolj znanih nemških ekspresionistov. Dokaže, da so si enakovredni in da je le kapitalska moč posamezne države tista, ki je v zgodovini v mednarodnem umetniškem esteblišmentu vedno določala »ceno in svetovno slavo« posameznega umetnika.

Razstava:
Obrazi ekspresionizma – odtisi duha
Kje: Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki
Kdaj: do 20. septembra 2018