Je OECD »podprla« Levico?

V Klubu slovenskih podjetnikov, ki ga vodi Marjan Batagelj in katerega član je tudi Igor Akrapovič, so minuli teden v javnem pismu vodilne politične predstavnike v državi pozvali »k javnemu, hitremu in odločnemu odzivu na nekatere napade na podjetnike v stranki Levica in delu javnosti«. Na predlog Levice je namreč koalicija pod vodstvom Marjana Šarca v svojo pogodbo vnesla obljubo, da bodo »osebne prihodke iz kapitala in rent«, ki so sedaj obdavčeni z enotno, 25-odstotno davčno stopnjo, »vključili v osnovo za odmero dohodnine«, kjer pa je obdavčitev progresivna, med 16 in 50 odstotki. Nekateri podjetniki, kot je Ivo Boscarol, so zaradi tega zagrozili, da bodo svoja podjetja umaknili iz Slovenije, Igor Akrapovič pa je »samozaščitno« napovedal, da bo akumulirani bilančni dobiček svojega podjetja v višini 32 milijonov evrov preusmeril v predvidljivejše okolje.

Koordinator Levice Luka Mesec je to potezo v oddaji Tarča na RTV Slovenija označil za davčno utajo, zaradi česar so v leta 2014 ustanovljenem Klubu slovenskih podjetnikov naslovili pismo na vrh slovenske politike, v katerem so poudarili, da so jih šokirali »hujskaški ton, širitev neresnic, nespodobna politična kultura, populizem, tendencioznost in predvsem nedopusten sovražni govor do podjetnikov ter odkrito pozivanje k vzpostavitvi nekega drugega družbeno-ekonomskega sistema«. K tem pozivom so se priključili tudi nekateri drugi strankarski voditelji ali delodajalske organizacije. Medtem ko je Šarčev svetovalec Vojmir Urlep poskušal strasti umiriti, je predsednik NSi Matej Tonin napovedal, da se bodo v stranki odločno borili za podjetnost in proti grožnjam z nacionalizacijo. V gospodarski zbornici (GZS) pa so od koalicije zahtevali, da se ta »od gospodarstvu sovražne ideje, ki jo predstavlja Luka Mesec, distancira in da s svojimi dejanji potrdi, da podpira hitrejši gospodarski razvoj v Sloveniji v dobro vseh državljank in državljanov«.

»Davčni obremenitvi dela in kapitala se morata uskladiti tako, da se zmanjša davčno breme na dohodke iz dela in poveča davčno breme na dohodke iz kapitala.« – Poročilo OECD

V prejšnji Mladini smo zapisali, da delavci v povprečju državi plačujejo 34 odstotkov od svojih dohodkov, peščica najbogatejših, ki večino dohodka prejme iz t. i. pasivnih virov, kot so obresti, dividende ali najemnine, pa na te dohodke plačuje v povprečju zgolj 20,2-odstotni davek. Mnogi se s trditvijo, da je v Sloveniji kapital precej nižje obremenjen kot delo, niso strinjali. Trdili so, da bi k povprečni obdavčitvi kapitalskih dohodkov v višini 20,2 odstotka morali prišteti še davek na dohodek pravnih oseb (dobički), ki je v lanskem letu v povprečju znašal 13 odstotkov. Pri obremenitvi povprečnega »davkoplačevalca« pa poleg tega ne bi smeli upoštevati njegovih socialnih prispevkov. Naša trditev, da je v Sloveniji delo v povprečju obremenjeno s 34 odstotki, izhaja namreč iz mednarodno uveljavljenega standarda štiričlanske družine, v kateri eden zasluži povprečno plačo, drugi pa 67 odstotkov povprečne plače. V Sloveniji je osebni dohodek te družine obremenjen s 34,34 odstotka, v Avstriji z 39,63 odstotka, v Nemčiji pa z 42,36 odstotka. Seveda pa se v teh številkah, poleg davščin, skrivajo tudi socialni prispevki.

Je torej kapital v Sloveniji že zdaj obremenjen nadpovprečno? Ali Slovenija duši tukajšnje gospodarstvenike, ki bi utegnili v sosednjih državah veliko bolj polno zadihati? Nov vidik v tej debati predstavlja konec prejšnjega meseca objavljen pregled slovenske davčne politike s priporočili, ki so jih napisali v OECD; to je v organizaciji, ki na gospodarskem področju postavlja standarde in katere priporočila navadno prevzemajo preostale mednarodne organizacije, od Mednarodnega denarnega sklada (IMF) do EU. Morda za koga presenetljivo pa v OECD Sloveniji ne svetujejo razbremenitve gospodarstva – kot bi si to želeli v Klubu slovenskih podjetnikov ali GZS –, temveč ravno nasprotno, naj v naši državi davke na dohodke iz kapitala in dobičke podjetij dvignemo. Predlagajo »progresivno obdavčitev« dohodkov iz kapitala na način, ki ga v Sloveniji poznamo pri dohodnini, in celo, naj Slovenija po vzoru Francije na dohodke iz kapitala obračuna še socialne prispevke.

V Sloveniji so danes načeloma obresti, dividende ali dobički iz kapitala obdavčeni 25-odstotno. Ob tem, da se pri dobičku iz kapitala, do katerega pride pri prodaji nepremičnine ali vrednostnih papirjev in deležev v gospodarskih družbah, ta obdavčitev zniža na vsakih pet let in je po dvajsetih letih enaka nič. Če je torej nekdo lastnik podjetja več kot dvajset let, davka ob prodaji podjetja ali njegovih deležev ne bo plačal. »Ker je povprečna davčna stopnja na dohodke iz kapitala v Sloveniji razmeroma nizka, bi bilo mogoče enotno davčno stopnjo v višini 25 odstotkov na dividende, obresti in najemnine zmerno dvigniti,« predlagajo avtorji poročila. Predlagajo dvige za 5, 10 ali 15 odstotnih točk, s čimer bi država zbrala dodanih 55 milijonov evrov na leto. Poleg tega avtorji predlagajo, naj Slovenija ukine padajočo obdavčitev dobička iz kapitala oziroma uvede progresivno obdavčitev dohodkov iz kapitala na podoben način, kot je v Sloveniji obdavčeno delo prek dohodnine. In končno, v OECD Sloveniji predlagajo, naj se socialni prispevki po vzoru francoske Sontribution sociale généralisée (CSG) plačujejo tudi na kapitalske dohodke, pri čemer naj Slovenija v skladu z odločitvijo Evropskega sodišča iz tega izključi tujce, ki v Sloveniji ne uživajo socialne zaščite.

Čeprav smo lahko v preteklem tednu slišali, da želi koalicija pod vodstvom Marjana Šarca na predlog Levice v Sloveniji ponovno vpeljati socializem, pa so te ideje dejansko skladne z zadnjimi priporočili OECD. Res pa je, da višja obdavčitev kapitala ni glavno priporočilo te organizacije. Predvsem zaradi hitrega staranja prebivalstva v Sloveniji, ki utegne v prihodnosti ogroziti vzdržnost pokojninskega in zdravstvenega sistema, OECD predlaga, naj Slovenija financiranje pokojnin in zdravstva deloma prenese iz socialnih prispevkov na višje davke. Predlaga razbremenitev dela oziroma socialnih prispevkov s sedanjih 22,1 odstotka na 16,86 odstotka in ukinitev 50-odstotnega dohodninskega razreda. Ker bi s tem proračun in socialna blagajna izgubila na leto več kot 500 milijonov evrov, bi ta izpad Slovenija lahko kompenzirala s spremenjeno dohodninsko lestvico, s širitvijo osnove za dohodnino z npr. prehrano, prevoznimi stroški, ukinitvijo določenih olajšav, zvišanjem DDV-ja na hotelske storitve ali storitve restavracij, uvedbo nepremičninskega davka, ukinitvijo visokih normiranih stroškov, ki jih imajo sedaj samostojni podjetniki – in tudi z zvišanjem davkov na dobičke podjetij in na dohodek iz kapitala.

»Ker je povprečna davčna stopnja na dohodke iz kapitala v Sloveniji razmeroma nizka, bi bilo mogoče enotno davčno stopnjo v višini 25 odstotkov na dividende, obresti in najemnine zmerno dvigniti.« – Poročilo OECD

Dejansko so podobne ideje zapisane tudi v koalicijski pogodbi. Ivo Boscarol je recimo nedavno svaril, da bodo podjetniki obdavčeni s kar 70 odstotki, češ da okoli 20 odstotkov podjetnikovega denarja država pobere prek davka na dobiček, preostalih 50 odstotkov pa naj bi ga država pobrala prek najvišje dohodninske stopnje, če se bo v prihodnje dohodek iz kapitala štel v dohodnino. A tudi v koalicijski pogodbi je zapisano, da namerava koalicija s »posegi v dohodninsko lestvico in razrede« v skladu z javnofinančnimi zmožnostmi znižati obremenitev plač z dohodnino. Kar seveda pomeni, da so vsa svarila in grožnje podjetnikov prenagljene in da še ni mogoče napovedati, kaj konkretno bo pomenilo, če se bodo njihovi kapitalski dobički obračunali z dohodnino. Sicer pa so delodajalske organizacije že leta in leta opozarjale, da je v Sloveniji delo preveč obremenjeno, a so njegovo razbremenitev očitno dojemale kot še en odpustek podjetjem. Niso računale, da bo ob morebitni razbremenitvi delavskih plač sledilo nujno zvišanje obremenitve kapitala. Ni namreč dvoma, kot pišejo v OECD v uvodu svojega poročila: »Davčni obremenitvi dela in kapitala se morata uskladiti tako, da se zmanjša davčno breme na dohodke iz dela in poveča davčno breme na dohodke iz kapitala.«

S temi idejami in predlogi Levice se seveda mnogi ne strinjajo, niso pa to domislice iz Venezuele, ampak kvečjemu iz Pariza, kjer ima OECD svoj sedež.