Švedi niso nič manj rasistični kot drugi Evropejci

Na nedeljskih parlamentarnih volitvah na Švedskem bo najbrž slavila desničarska stranka Švedski demokrati

Pred volitvami leta 2014 je takratni konservativni predsednik švedske vlade Frederik Reinfeldt svoje sodržavljane pozval, naj »odprejo svoja srca za tiste, ki trpijo«. Ta poziv je v švedski politični krajini v veliki meri naletel na odobravanje. Prijazna azilna politika je bila na Švedskem desetletja nekaj samoumevnega. Danes, štiri leta kasneje in pred nedeljskimi parlamentarnimi volitvami, v razpravah prevladujejo povsem drugačni toni, piše der Standard.

Ulf Kristersson, vodja opozicijske konservativne stranke, pravi, da Švedska potrebuje ostrejšo azilno politiko, sicer bo propadla. Magdalena Andersson, socialnodemokratska ministrica za finance v sedanji manjšinski rdeče-zeleni vladi, poziva begunce in migrante, naj si poiščejo druge države, ker se na Švedskem »socialna država približuje svojim mejam«.

Ti pozivi so ostrejši od vseh ukrepov, ki jih je od leta 2015 sprejela rdeče-zelena vlada. Leta 2016 je sprejela nov azilni zakon, po katerem begunci in migranti lahko dobijo dovoljenje za bivanje za največ tri leta. Družinske člane lahko pripeljejo na Švedsko le priseljenci, ki imajo stalno dovoljenje za bivanje in dokazilo o zaposlitvi. Ta zakon bo veljal še do poletja prihodnje leto. Socialni demokrati želijo njegovo veljavnost podaljšati, zeleni temu nasprotujejo. 

Leta 2016 je Švedska sprejela nov azilni zakon, po katerem begunci in migranti lahko dobijo dovoljenje za bivanje za največ tri leta. Družinske člane lahko pripeljejo na Švedsko le priseljenci, ki imajo stalno dovoljenje za bivanje in dokazilo o zaposlitvi.

Socialni demokrati pred volitvami obljubljajo, da bodo azilno zakonodajo še zaostrili. Predsednik vlade Stefan Löfven pravi, da bo Švedska prevzela svoj del obveznosti v skladu z dogovori v EU, več pa ne. Lani je Švedska sprejela 27 tisoč prosilcev za azil. Za državo z desetimi milijoni prebivalcev je to še vedno preveč, pravi ministrica za migracije Heléne Fritzon. Sprejeti bi jih morala le 14 tisoč.

V volilnem programu socialni demokrati obljubljajo vračanje beguncev in nasploh poostritev azilne zakonodaje. Za volivce to očitno ni dovolj. Zadnja anketa javnega mnenja organizacije YouGov je po poročanju Bloomberga potrdila, da največ glasov lahko pričakujejo švedski demokrati. To je stranka, ki nasprotuje švedskim elitam, zahteva izstop države iz EU in nasprotuje migracijam. Ker ima nesporno neonacistične korenine, nobena od preostalih strank ne namerava z njo v koalicijo.

Guardian v uredniškem komentarju navaja, da Švedi niso nič bolj rasisti kot drugi Evropejci in njihovi skandinavski sosedi. Močne skrajno desničarske stranke, kot so Švedski demokrati, imajo že leta na Danskem in Norveškem. Vsaj dvajset ali trideset let so največje švedske politične stranke trdile, da Švedska ni rasistična država. Ta napaka je paralizirala politiko v državi.

Čeprav ima Švedska danes eno najbolj ostrih migracijskih politik v Evropi, potem ko je imela do leta 2015 eno najbolj prijaznih, ni mogoče reči, da ima katera od strank, še najmanj Švedski demokrati, realistično in koherentno politiko za begunce.

Čeprav ima Švedska danes eno najbolj ostrih migracijskih politik v Evropi, potem ko je imela do leta 2015 eno najbolj prijaznih, ni mogoče reči, da ima katera od strank, še najmanj Švedski demokrati, realistično in koherentno politiko za begunce. Glavne stranke neupravičeno stavijo tudi na učinkovitost švedske države. Državljani jim tega ne morejo verjeti, saj sta železnica in pošta simbol neučinkovitosti, škandali, kot je gradnja nove bolnišnice v Stockholmu z javno-zasebnim partnerstvom, so dodatni dokaz, da je ideologija privatizacije napačna.

Ni čudno, da po zadnjih anketah polovica volivcev ne verjame v prihodnost. Nedeljske volitve bodo po oceni Guardiana nova zmaga za etno-nacionalistični populizem. Apokalipsa kljub temu ni pred vrati, saj tudi najbolj pesimistične napovedi kažejo, da bodo štirje od petih Švedov glasovali proti Švedskim demokratom.