14. 9. 2018 | Mladina 37 | Politika
Plačilo za strah
Kako so začeli rasisti in neonacisti iz mraka in anonimnosti spletnih forumov vstopati v politiko
Zaskrbljeni Donald Trump ob grozečem prihodu orkana. Tokrat samo Florence.
© Profimedia
Donald Trump se tali. Tako kot se je pred mnogimi leti, tam nekje leta 1974, talil ameriški predsednik Richard Nixon. Njegovi možje – tako kot nekoč Nixonovi – stopajo pred sodnike: menedžer njegove predvolilne kampanje Paul Manafort, njegov osebni odvetnik Michael Cohen, njegov zunanjepolitični svetovalec George Demetrios Papadopoulos. Kmalu sledijo še drugi. Robert Mueller, posebni preiskovalec, vse očitneje zateguje zanko, pa četudi Trump – paranoiden, maščevalen, sociopatski in grotesken kot Nixon – vpije, da pri vseh teh rečeh ne gre zanj. To je trdil tudi Nixon, prepričan, da to, kar počne predsednik, ne more veljati za zločin. Trump ga je le dopolnil, ko je rekel, da predsednika – njega! – ne morejo odstaviti, ker dela dobro. Nič hudega, če je predsednik kriminalec – pomembno je, da ima ekonomske rezultate. Trump le grozi, da bo posebnega preiskovalca Muellerja, ki preiskuje afero RussiaGate, odpustil – Nixon pa je posebnega preiskovalca Archibalda Coxa, ki je preiskoval afero Watergate, res odpustil. Nixon si je demokracijo predstavljal približno tako kot Trump, ki je te dni, ko so protestniki in predvsem protestnice v dvorani, v kateri so senatorji zasliševali Bretta Kavanaugha, nominiranca za novega vrhovnega sodnika, bučno protestirali, dejal, da je za Ameriko »sramotno, da dovoljuje proteste«. Trump tvita – Nixon se je pogovarjal s portreti na stenah Bele hiše.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.