V družbi izobčencev

Poročilo poslanke Zelenih v evropskem parlamentu Judith Sargentini o hujših madžarskih kršitvah evropskih demokratičnih načel, temeljnih človekovih pravic in vladavine prava je tudi povzetek dejstev, ki so jih o Madžarski v zadnjih petih letih zbrale številne mednarodne in medvladne organizacije.

V poročilu na 26 straneh je Sargentinijeva navedla ugotovitve več organov in institucij Evropske unije, Sveta Evrope, Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), organizacij Združenih narodov, kot je Komite OZN za človekove pravice ali Visoki komisariat OZN za begunce. Seveda so številne madžarske odločitve medtem obsodili tudi Sodišče EU, Beneška komisija, skupina držav za boj proti korupciji GRECO, Evropski komite za socialne pravice Sveta Evrope, pa Evropsko sodišče za človekove pravice in tako naprej, vse do manj znanih institucij, kot je Organizacija odprta vlada (OGP).

Rezultat glasovanja o poročilu Sargentinijeve, s katerim je ta svetu EU priporočila, da proti Madžarski sproži postopek na podlagi sedmega člena pogodbe o EU, ki lahko nazadnje pomeni tudi, da druge države Madžarski omejijo glasovalne pravice, je bil pričakovan. Pri tem je bila ključna odločitev Evropske ljudske stranke (EPP), katere članica je tudi stranka Fidesz, vladajoča madžarska stranka Viktorja Orbana. Francoski predsednik Emmanuel Macron je dilemo EPP lepo opisal v sporočilu vodji Manfredu Webru prejšnji teden, ko je dejal, da je prišel čas za razjasnitev položaja: EPP, je poudaril Macron, ne more hkrati podpirati politike Angele Merkel in politike Viktorja Orbana. Glede Madžarske se je EPP na glasovanju ta teden res razdelila, in sicer na klasične konservativne sledilce politike Angele Merkel in skrajno desno manjšino navdušencev nad novo avtoritarnostjo.

Za poročilo Sargentinijeve sta glasovali več kot dve tretjini poslancev, 448, proti jih je bilo 197. Za so glasovali predvsem poslanci iz vrst zelenih, liberalcev, socialistov, levice, a tudi večina poslancev skupine EPP. Proti Orbanu, ki je pred odhodom v Bruselj na svoji strani na Facebooku zapisal, da se gre »borit za čast Madžarske«, so glasovali tudi Tanja Fajon (S & D), Igor Šoltes (Alde) in Ivo Vajgl (Alde). Za Orbana so glasovali večinoma poslanci skrajno desnih strank, kot je recimo politična skupina Evropa narodov in svobode, ki jo vodi francoska skrajna desničarka Marine Le Pen, Evropski konservativci in reformisti, katerih članica je poljska vladajoča skrajno desna stranka Zakon in pravičnost. Za Orbana je večinoma glasovala tudi evroskeptična, desnopopulistična skupina Evropa svobode in demokracije, ki jo vodi Anglež Nigel Farage, ali pa neopredeljeni, kot je Udo Voigt, nemški ultranacionalist in velik podpornik Vladimirja Putina.

Večina poslancev EPP je prav tako glasovala za začetek postopka proti Madžarski zaradi kršenja evropskih vrednot. Avstrijski kancler Sebastian Kurz, katerega desnosredinska ljudska stranka (ÖVP) je članica EPP, je dejal, da bodo poslanci ÖVP glasovali za poročilo, podprli pa bi celo izključitev Fidesza iz EPP. »Pri vprašanju vladavine prava in demokracije ni kompromisov. Te temeljne vrednote je treba spoštovati,« je dejal Kurz.

Slovenske desne politične stranke pa so se odločile drugače. Franc Bogovič (SLS) se je pri glasovanju vzdržal, Lojze Peterle (NSi) je glasoval proti poročilu, tako kot tudi vsi evroposlanci iz stranke SDS, Patricija Šulin, Milan Zver in Romana Tomc. Domnevno zato, ker naj bi bilo poročilo neuravnoteženo, ker se dotika vprašanj, za katera EU ni pristojna, ali zato, ker se EU ni enako ostro odzvala, ko je bil v Sloveniji v zaporu Janez Janša.

Seveda pa je v odnosu slovenskih ali avstrijskih in nemških konservativcev do Viktorja Orbana še ena velika razlika. Ta, da so slovenski SDS sodelavci in svetovalci Viktorja Orbana za predvolilno kampanjo donirali več kot dva milijona evrov. Šulinova, Zver in Tomčeva zato velikih dilem, katero tipko pritisniti, niso imeli.