Luka Nato

Ameriška vojska preučuje možnost, da bi Luka Koper postala ena od logističnih točk za »premike večjih formacij oborožitve, opreme in vojske v različne zavezniške evropske države in iz njih,« so iz vojske odgovorili na vprašanje novinarke Evgenije Carl z RTV Slovenija.

Zdaj že bivši zunanji in novi obrambni minister Karl Erjavec je na zaslišanju pred parlamentarnim odborom trdil, da se ZDA oziroma Nato z Luko in slovensko vlado dogovarja o enkratnem komercialnem poslu, to je o transportu vojaške opreme skozi Koper do Norveške, kjer bo oktobra potekala vojaška vaja Trident Juncture. A očitno bo omenjena vaja, pri kateri naj bi sodelovalo 35 tisoč ljudi iz držav zaveznic in šestih partnerskih držav, tudi preizkus evropske in slovenske infrastrukture. To je omenil slovenski predstavnik pri Natu Jelko Kacin, dejal je, da bi lahko sodelovanje med Luko in kanadsko ter ameriško vojsko postalo stalnica. Omenjeni državi potrebujeta v Evropi pristanišče za redno, približno polletno menjavo svojih sil v Vzhodni Evropi, pri čemer je naše pristanišče zemljepisno najprimernejše.

To sicer ni prvič, da postaja Luka Koper odskočna deska za sile Nata. Zadnjič se je to zgodilo leta 2001, ko so ZDA pristanišče uporabljale za logistične potrebe Natovih enot v Bosni. Za čisto komercialni posel tedaj vendarle ni šlo, ker so morali vojaki del pristanišča zapreti, postaviti šotore za bivanje, tako da je dejansko pristanišče začasno prešlo pod drugo suverenost. To je vsakega pol leta trajalo 45 dni. Izkušnje iz tistega obdobja so različne. Po eni strani je Luka Koper dobro zaslužila – posel je speljala reškemu pristanišču in sodeč po arhivskih poročilih je »najem« tedaj stal šest milijonov dolarjev na leto. Po drugi strani pa so se številni ljudje na obali pritoževali nad hrupom. Vojaki so tedaj v Kopru sestavljali helikopterje. Med drugim so v Koper iz Bosne vozili transportne helikopterje CH-47 chinook, ki so tako glasni, da na civilnih letališčih ne smejo pristajati. Župani obalnih mest so se spraševali, ali so takšne aktivnosti sploh združljive z razvojem turizma na obali oziroma ali je našo obalo mogoče spremeniti v »Južni Vietnam«.

A če je plačilo dobro, je verjetno tudi ob hrupu mogoče stisniti zobe. Ključno naj bi bilo to, da gre za komercialno dejavnost. Koliko bo Luka Koper zaslužila tokrat, še ni znano. Slovenski veleposlanik pri Natu Jelko Kacin je zadnje dni precej govoril o gospodarskih priložnostih, ki jih ima Slovenija na tem področju, še posebej, ker se je tudi EU odločila, da je treba za zagotovitev ustrezne vojaške mobilnosti storiti več, zato bo na tem področju v prihodnje na voljo precej finančnih sredstev. Javnost je s tem pomiril, čeprav alternativni scenarij še ni izključen. Ko je leta 2001 Slovenija Luko Koper za šest milijonov dolarjev na leto posodila Natu, naša država še ni bila članica zavezništva. Danes pa je in od zaveznic se pričakuje, da dajejo popuste. Povsem mogoče je, da bo ta domnevno privlačni komercialni posel postal predvsem nov slovenski prispevek k Natu in še korak naprej k zastavljenemu cilju dveh odstotkov BDP za vojsko.