Zaposleni opravljajo malo potrebo v steklenice, ker se bojijo kazni, če bi šli na stranišče

Ali je mogoče nekoga, ki ne plača tako rekoč nič davka, imenovati filantrop?

Najbogatejši Zemljan po Forbesovi lestvici Jeff Bezos, katerega premoženje je ocenjeno na 160 milijard dolarjev, je ustanovil sklad za pomoč brezdomcem in za predšolske programe v revnih skupnosti v višini dveh milijard dolarjev. Ustanovitelj Amazona pravi, da gre za uvodna sredstva.

Tako imenovani Dan 1 družinski sklad bo dajal denar dobrodelnim organizacijam in skupinam, ki pomagajo brezdomskim družinam z zavetišči in drugo pomočjo. Dan 1 akademski sklad pa bo vodil mrežo štipendij za otroke v revnih skupnosti.

Pred letom dni je Bezos je uporabnike spleta prosil za predloge, kako bi lahko pomagal kot filantrop. Očitno je, da je prezrl odgovore vseh, ki so mu sporočili, da naj neha svoje zaposlene obravnavati kot smeti, v Guardianu piše Marina Hyde. Po njenih besedah je imel dve priložnosti, da bi pomagal brezdomcem in družinam z nizkimi prihodki. Prvo je imel v Seattlu, kjer ima sedež njegovo podjetje Amazon. Tam je pomagal preprečiti sprejetje zakona o uvedbi mestnega davka, ki bi ga morala plačevati velika podjetja, mesto pa bi ta denar porabilo za brezdomce.

Druga Bezosova zamujena priložnost je, da bi svoje zaposlene bolje plačeval. Njegova dobrodelnost se začne v Amazonovih skladiščih, kjer zaposleni opravljajo malo potrebo v steklenice, ker se bojijo kazni, če bi šli na stranišče.

Vprašati je treba, ali je mogoče nekoga, ki v primerjavi z običajnimi ljudmi ne plača tako rekoč nič davka, imenovati filantrop? Bezos je dejansko še en predstavnik razreda, ki nas naredi bolne zgolj zato, da nam potem lahko proda zdravila.

Namesto, da se največjim filantropom na veliko zahvaljujemo, bi jih morali preiskovati in kritizirati. Ne zato, ker je filantropija nekaj slabega, ampak zato, ker je lahko tudi izvajanje moči.

Najbogatejši Američani so po podatkih portala Business Insider v letu 2017 neprofitnim organizacijam nakazali 14,7 milijarde dolarjev. Približno 60 odstotkov tega denarja so nakazali bogataši iz tehnoloških podjetij, kar pomeni, da glavni donatorji ne prihajajo več iz finančnega središča Wall Street v New Yorku, ampak iz Silicijeve doline. Vsaj 1 milijardo dolarjev so lani za humanitarne namene nakazali Michael in Susan Dell, Mark Zuckerberg in Priscilla Chan ter Bill in Melinda Gates.

Profesor na univerzi Stanford Rob Reich v novi knjigi Just Giving: Why Philanthropy Is Failing Democracy and How It Can Do Better navaja razloge, zakaj ne podpira filantropije. Filantropija je glas plutokratov v naši demokraciji, izvajanje moči bogatih, ki je neodgovorno, netransparentno in omogoča davčne olajšave, je pojasnil za The Atlantic. Namesto, da se največjim filantropom na veliko zahvaljujemo, bi jih morali preiskovati in kritizirati. Ne zato, ker je filantropija nekaj slabega, ampak zato, ker je lahko tudi izvajanje moči, pravi Reich.

Ima tudi predloge, kako bi fundacije lahko koristile sodobnim demokracijam. Podpirati bi morale tvegane socialne inovacije, ki jih vlade ne podpirajo, za trg pa je malo verjetno, da bi bile zanj zanimive.