Anti strokovnjak

Predsednik vlade Marjan Šarec se s preteklimi, rasističnimi, šovinističnimi, nestrpnimi ali žaljivimi izjavami Damirja Črnčeca ne strinja ter jih zavrača in obsoja. Kljub temu je zaposlil Črnčeca kot svojega svetovalca za nacionalno varnost, in sicer zaradi njegovih strokovnih veščin, ki naj bi prevladale. »O strokovnosti Damirja Črnčeca ne dvomimo in mu priznavamo dobro poznavanje področja ter verjamemo, da lahko s tem izdatno pripomore k izboljšanju stanja na varnostno-obveščevalnem področju naše države,« so ta teden sporočili iz poslanske skupine Liste Marjana Šarca. Kakšen strokovnjak je torej Črnčec?

Damir Črnčec je svojo »strokovno« pot začel že kot študent obramboslovja na Fakulteti za družbene vede. Leta 1994, ko je bil po aferi Depala vas odstavljen obrambni minister Janez Janša, je bil Črnčec pred parlamentom eden glasnejših protestnikov v njegovo podporo. V tistem času je dobil tudi prvo karierno priložnost – postal je pripravnik v Obveščevalno varnostni službi (OVS) ministrstva za obrambo. Po tem je hitro napredoval. Leta 1999 je bil denimo z nazivnim činom majorja poslan za vodjo slovenske vojaške misije z mandatom OZN na Ciper. Sodeč po pričevanju naših virov se sicer s tamkajšnjimi slovenskimi vojaki ni najbolje ujel, kar pa mu v naslednjih letih ni škodilo.

Leta 2005, v času prve vlade Janeza Janše, je bil s samo 32 leti imenovan za direktorja vojaške obveščevalne službe OVS. Ena pomembnejših nalog OVS je spremljanje nakupov vojaške oborožitve. Kot so nam tedaj pojasnili zaposleni na obrambnem ministrstvu, bi morala OVS vsakogar, ki se ukvarja s prodajo vojaške opreme, temeljito preveriti, vse »od alkohola, drog do žensk«. Bivša obrambna ministrica Ljubica Jelušič je ob nastopu svojega mandata leta 2009 zgroženo ugotovila, da so leta prej po ministrstvu hodili »barantači z orožjem«, visoki svetovalci na ministrstvu, kot je Anton Krkovič, pa so se s posredovanjem pri tej trgovini ukvarjali kar med odmorom za malico. A na presenečenje državnega tožilstva Obveščevalno varnostna služba o spornem kupovanju patrij ni imela nikakršnih informacij. Res ničesar.

Naslednja vlada Boruta Pahorja je s svojim poskusom popuščanja in umirjanja napetih odnosov med levico in desnico Črnčecu mandat na čelu OVS podaljšala, kar so mnogi kasneje obžalovali. Leta 2011 je namreč Slovenska obveščevalna služba (SOVA) v okviru preiskave aktivnosti ekstremistične skupine Blood & Honour odkrila, da je 21 pripadnikov Slovenske vojske, med njimi tudi nekaj poveljnikov, na vojaškem vadbišču Škrilj na Dolenjskem urilo pripadnike skupine Blood & Honour. Vojaki so jih urili v svojem prostem času in kar z orožjem Slovenske vojske – to je z vojaškim protioklepnim orožjem, ročnim netrzajnim raketometom RWG-90 in s 64 mm ročnim protioklepnim raketometom M-80 Zolja. Po tedanji oceni Sove naj bi delovanje ekstremističnih skupin že pomenilo grožnjo nacionalni varnosti, saj so se skrajneži povezovali s podobnimi skupinami iz Slovaške, Nemčije, Madžarske in še nekaterih drugih držav. Sova je tedaj sprožila alarm in začela preiskavo – ki pa naj bi jo oviral prav Črnčec.

Ne samo, da je Črnčec v svoji karieri dokazal, da ni strokovnjak. Dokazal je, da je antistrokovnjak. Počel je vse tisto, česar ne bi smel početi.

Črnčec se na naše zaprosilo za pogovor ni odzval, se je pa z nami o tem primeru pogovarjala tedanja obrambna ministrica Jelušičeva. Ta je sicer minuli teden kot podpredsednica združenja borcev v svojem govoru na proslavi ob obletnici priključitve Primorske k matični domovini o Črnčecu med vrsticami dejala: »Mi nismo za sovražni govor, četudi ga govorijo strokovnjaki.« A Črnčec naj bi se »radikaliziral« šele ob koncu njenega mandata, v času, ko je vodila obrambno ministrstvo, pa naj bi bil kooperativen: »Trudil se je ugotoviti, kako se znebiti skrajnežev iz vojske, opozarjal je na pomanjkljivosti zakonodaje. Glede na podatke, ki jih je že takrat imela OVS MORS, pa je izpostavljal vse bolj pereč problem islamskih skrajnežev,« nam je dejala.

Malce drugačen vtis o Črnčecu so v tistem času dobili v uradu predsednika države, v uradu predsednika vlade in v Sovi. Sova je namreč sprva želela ta primer – predhodnico Štajerske varde – preiskati neposredno v sodelovanju z OVS oziroma s Črnčecem, a se Črnčec na več zaprosil in pozivov Sove ni odzval. Črnčec naj bi namreč po pričevanju virov, s katerimi smo govorili, nekatere vojake, ki so sodelovali v urjenju ekstremistov, poznal osebno. Tudi v kabinetu predsednika države so zasledili »težave« v odnosu med službama, zaradi Črnčečeve nekooperativnosti pa je moral tedanji direktor Sove Sebastijan Selan celo posredovati pri premieru Borutu Pahorju. Je torej Črnčec svoj drugi mandat na vrhu OVS zaključil strokovno?

Eno dejstvo je očitno: Črnčečeva obveščevalna služba tedaj ni zaznala, da mnogi njihovi vojaki in poveljniki, med katerimi naj bi bila po ugotovitvah Sove večina članov strank SDS in SNS, urijo paravojaške enote. To je težko razumeti. Če že ni aktivno oviral omenjene preiskave, pa gotovo svojega osnovnega dela ni opravil v skladu z minimalnimi standardi stroke. In še nekaj. Ne samo, da je Črnčec tisto preiskavo končal z medlo ugotovitvijo, da »posamezni pripadniki Slovenske vojske niso sodelovali v kaznivih dejanjih«. Z dosti večjo vnemo se je nato spravil na novinarje, ki so o primeru pisali. Kasneje je namreč na tožilstvo vložil ovadbo zaradi objave zaupnih informacij zoper novinarko dela Anuško Delić, ki je pisala o povezavah med stranko SDS in skupino Blood & Honour.

Damir Črnčec ni del rešitve, ampak je del problema. Je utelešenje varnostnega problema, s katerim se danes spoprijema vsa Evropa.

Kako naj torej razumemo sporočilo Liste Marjana Šarca, da »o strokovnosti Damirja Črnčeca ne dvomimo«. Kateri strokovnosti? Kje se je Črnčec dokazal? So v LMŠ morda mislili njegovo najpomembnejšo funkcijo, ki jo je dobil za časa druge vlade Janeza Janše, to je položaj direktorja Sove? Poglejmo, kaj razkrivajo ovadbe in prijave na protikorupcijsko komisijo iz tistega časa. Črnčec je takoj po nastopu funkcije vodje Slovenske obveščevalno-varnostne agencije leta 2012 zamenjal 19 vodilnih delavcev Sove, ki jih je nadomestil skorajda izključno z veljaki iz stranke SDS. O tem smo tedaj poročali v Mladini: V Sovi naj bi zaposlil tedanjega člana koprskega mestnega odbora SDS Roberta Zirnsteina, tajnika občinskega odbora SDS iz Radovljice Aleša Bobiča, Klemena Pirca, člana SDS in kandidata na listi SDS za volitve v svet četrtne skupnosti Ljubljana Rudnik, pa hčer bivšega uslužbenca obrambnega ministrstva, znanega iz orožarske afere in povezanega s posamezniki blizu stranki SDS – Francija Cimermana.

Posledice politične podreditve Sove so takoj občutili v kabinetu tedanjega predsednika republike Danila Türka, ki je od Sove začel prejemati nepomembne varnostne ocene daljnih konfliktov, recimo iz manj znanih delov Azije, poleg tega so Črnčečev strokovni pristop začutili še poslanci, ki jim je novi vodja Sove začel pošiljati prikrojena poročila. Leta 2013 so zaradi pojava radikalnih skupin med ljudskimi vstajami parlamentarci ustanovili preiskovalno komisijo, ki jo je vodila poslanka Pozitivne Slovenije Maja Dimitrovski. Maja Dimitrovski pravi, da je bil Črnčec tedaj skrajno nekooperativen: njihova komisija sprva poročil ni mogla dobiti, na koncu pa so dobili tri različna poročila o dejavnosti ekstremističnih skupin. Po njeni oceni je Črnčec tedaj zavajal državni zbor, prirejal poročila Sove in s tem kršil zakonodajo.

Seveda pa na koncu vprašanje ni Črnčec, ampak Šarec in njegova sposobnost politične presoje.

Črnčec se lahko v svojem življenjepisu pohvali, da je bil nato, od marca 2015 do junija 2016, svetovalec za obrambo in javno diplomacijo pri ministrici za obrambo Črne gore, ki jo je pripravljal za vstop v zvezo Nato. A tedanji obrambni minister Janko Veber pojasnjuje, da je tedaj poskušal na ministrstvu za obrambo sestaviti drugačno vodstveno ekipo in je poleg zamenjave načelnika generalštaba zamenjal tudi njegovega svetovalca – Črnčeca. Zato ga je »poslal« v Črno goro. Črnčec se v svojem življenjepisu hvali še, da je po vrnitvi iz Črne gore na Fakulteti za državne in evropske študije postal izredni profesor s področja nacionalne in mednarodne varnosti, predstojnik katedre za nacionalne in mednarodne varnostne študije in celo njen dekan. A tudi ta njegov karierni podvig potrebuje pojasnilo.

Na Fakulteti za državne in evropske študije, kjer so sodelovanje s Črnčecem medtem že prekinili, poudarjajo, da so zadovoljni, da se je ta epizoda končala. »Na fakulteti in na sodišču obstaja debel fascikel o postopku predčasne razrešitve dr. Črnčeca s položaja dekana – zaradi kršitve sklepov organov fakultete – in z delovnega mesta profesorja zaradi neustrezne habilitacije, delovnopravno zaradi nesposobnosti,« pojasnjuje njen ustanovitelj Peter Jambrek. »Pedagoško sodelovanje z njim je bilo konfliktno, naše izkušnje z njim skrajno neprijetne, zato smo veseli, da je te zgodbe konec. S prekinitvijo sodelovanja z njim sem tudi sam zadovoljen, ker so imeli mnogi naši kolegi precej zadržkov glede njegovih akademsko neprimernih objav v časopisih,« pravi.

In kaj o Črnčecu pravijo uveljavljeni slovenski varstvoslovci? Iztok Prezelj, predstojnik Katedre za obramboslovje s Fakultete za družbene vede, ki je bil njegov sošolec, pravi, da je Črnčec »kontroverzen strokovnjak«. Branko Lobnikar, prodekan za raziskovalno dejavnost na Fakulteti za varnostne vede, pravi, da je Črnčec »strokovnjak« predvsem v tem smislu, ker je nekoč vodil OVS in Sovo. »Ne govorim, da je rasist, se pa z njegovimi izjavami kot človek ne morem strinjati,« še dodaja. Iztok Podbregar, dolgoletni svetovalec za nacionalno varnost pri bivšem predsedniku vlade in bivšem predsedniku države Janezu Drnovšku, nekdanji vodja generalštaba, bivši direktor Sove in profesor varnostnih ved, pa je nad imenovanjem Damirja Črnčeca kot Šarčevega svetovalca za nacionalno varnost zgrožen. »Njegovo imenovanje lahko postane samo po sebi ogrožanje nacionalne varnosti,« je oster.

Svetovalec predsednika vlade za nacionalno varnost je ena od najodgovornejših funkcij v kabinetu premiera. Je edina svetovalna funkcija, ki ima jasno določene naloge v zakonodaji. Svetovalec predsednika vlade je vodja sekretariata sveta za nacionalno varnost in predsednik operativne skupine sveta za nacionalno varnost. Tedensko vodi sestanke z državnimi sekretarji državotvornih ministrstev in uradom za varovanje tajnih podatkov, sprejema poročila obeh obveščevalnih služb in ministrstva za notranje zadeve in na koncu na operativni ravni sprejema odločitve. On je tisti, ki kot vodja operativne skupine izdeluje oceno ogroženosti in na koncu svetuje predsedniku vlade, kako naj se odziva na konkretne varnostne dogodke.

»Na tem mestu mora biti človek, ki ima mirno roko, ki je kot osebnost umirjen in ki mu javnost zaupa,« pravi Podbregar. »Svetovalec za nacionalno varnost je pogosto tisti, ki koordinira varnostne reakcije. Slovenski vojaki na Kosovu so za zdaj brez nacionalnih omejitev, kar pomeni, da v primeru zaostritve situacije lahko uporabljajo bojno orožje. Biti svetovalec pri predsedniku vlade je v tem smislu velika odgovornost,« poudarja. Imenovanje Damirja Črnčeca na mesto sekretarja, odgovornega za nacionalno varnost, je nespametno dejanje, je nerazumno sporočilo predsednika vlade vsej EU in Natu ter slovenski javnosti, to je tudi zelo skrb zbujajoče sporočilo vsem pripadnikom subjektov nacionalne varnosti, policiji, vojski in obveščevalnim službam, »ki so že z imenovanjem te osebe dobile usmeritve in popotnico netolerantnega, nestrpnega pristopa reševanja ogrožanj nacionalne varnosti. Noben argument o strokovnosti in izkušnjah gospoda Črnčeca ne odtehta prej povedanega,« poudarja Podbregar.

Z enim zamahom roke je novi predsednik vlade zapravil veliko političnega kapitala, ki ga je zbiral zadnje leto.

Črnčec je leta 2014 postal vodja Odbora 2014, v katerem so organizirali proteste pred ljubljanskim sodiščem zaradi obsodbe Janeza Janše v aferi Patria, dokler se leta 2016 ni z njim razšel. V svojih kolumnah in na socialnih omrežjih je začel pisati o potrebi po zamenjavi generacije v SDS in braniti tiste, ki so se od stranke oddaljili. A Črnčec pri tem ni kritiziral preveč desne orientiranosti stranke, temveč se je zavzel za njihove najbolj fundamentalistične podpornike, ki so zastopali še skrajnejša stališča od »uradnih«. Tako je recimo podprl odcepljenega poslanca SDS Andreja Čuša, ki je stranko zapustil zaradi strankinih premalo ostrih in dvojnih meril do »islamizacije«, ena nujnih izbir na letošnjih državnozborskih volitvah pa naj bi bil po Črnčečevi oceni Aleš Primc. Primc naj bi se namreč zavedal »uničujočega učinka invazije nezakonitih migrantov, šeriatizacije in arabizacije ter stanja družbe in podfinanciranega varnostnega sistema, ki bi se naj s tem soočil«, je zapisal.

V svojih kolumnah in tvitih je bil Črnčec v zadnjih dveh, treh letih eden od predstavnikov in promotorjev nestrpne, rasistične propagande, novega vala širjenja sovraštva, zarot, zbujanja strahov. Politični nasprotniki so zanj idioti, Neslovenci ali družbene manjšine so zanj drhal, ki prinaša bolezni, kot so garje, sindikate je primerjal s terorističnimi organizacijami, migracije s turškimi vpadi. Črnčec ima primerno izobrazbo, a njegov življenjepis in kariera pričata, da ni strokovnjak na varnostnem področju. Politizacija varnostno-obveščevalnih služb in omejevanje nadzora nad njimi ali izigravanje parlamenta je nekaj, kar študente varstvoslovja učijo prvo učno uro. Ne samo, da je Črnčec v svoji karieri dokazal, da ni strokovnjak. Dejansko je dokazal, da je antistrokovnjak, počel je vse tisto, česar vodja obveščevalne službe nikakor ne bi smel početi. Njegovo publicistično delo in objave na socialnih omrežjih pa niso iz nekega drugega sveta, ampak so zgolj nadaljevanje te iste »kariere«. Njegovi javni nastopi, izrečene besede in poenostavljene rešitve subtilno pozivajo k nasilju. Damir Črnčec je kvečjemu utelešenje varnostnega problema, ki ga imamo v Evropi in Sloveniji – to je širjenja razdora in iskanja grešnih kozlov za zgrešene politike v preteklosti. On ni del rešitve, ampak je del problema.

Seveda pa na koncu vprašanje ni Črnčec, ampak Šarec in njegova sposobnost politične presoje. Dejstvo, da predsednik v sedanjem času kot svetovalca za nacionalno varnost postavi antistrokovnjaka, priča tudi o predsedniku vlade in njegovi sposobnosti politične presoje. Z enim zamahom roke je tako Marjan Šarec zapravil veliko političnega kapitala, ki ga je zbiral zadnje leto.

Protest nevladnikov in peticija

Več kot 3600 podpisnikov peticije »Marjan, to ni hec!«

Zaradi imenovanja Damirja Črnčeca za državnega sekretarja za nacionalno varnost je pri premieru Marjanu Šarcu protestiralo 26 nevladnih organizacij, med drugim Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS), Pravno-informacijski center nevladnih organizacij (PIC), Mirovni inštitut, Slovenska filantropija, Zveza prijateljev mladine Slovenije in inštitut Danes je nov dan: »Z osuplostjo smo sprejeli informacijo, da ste v svoj kabinet kot državnega sekretarja za državno varnost imenovali Damirja Črnčeca. Gre za človeka, ki se v svojih javnih nastopih in izjavah brezsramno poslužuje odkrito rasističnega diskurza,« so zapisali v javnem pismu ter dodali: »V predvolilni kampanji je obstajal vtis, da vas je veliko ljudi volilo tudi zaradi vašega brezpogojnega stališča, da boste prekinili s politiko sovraštva in izključevanja in da s protagonisti tovrstne politike ne boste sodelovali. Po našem mnenju je vaš novi državni sekretar primer prav takšne politike, kar resnično in iskreno obžalujemo. Strah nas je, kam bo njegovo imenovanje pripeljalo.« Poslanci Liste Marjana Šarca so nevladnim organizacijam odgovorili, da o strokovnosti Damirja Črnčeca ne dvomijo, kljub temu pa »obsojamo nekatere njegove zapise in besede v preteklosti«. Pismo so končali s pogledom v prihodnost: »Vsak od nas si zasluži drugo priložnost. Bolj pomembno se nam zdi, da si ljudje znamo/znajo nastaviti ogledalo, priznati napako in v svojih prihodnjih dejanjih iz dneva v dan dokazovati, da mislimo/mislijo resno,« kar pa nevladnikov ni zadovoljilo. Goran Forbici, direktor CNVOS, je poslanke in poslance LMŠ opozoril, da Črnčec doslej »ni priznal napak, nikomur se ni opravičil. Samo obmolknil je.« In pa, da Črnčec ni objavil enega, dveh ali treh sovražnih tvitov in Facebook postov, temveč desetine: »V razponu več mesecev in let. Imel je torej ne samo drugo, ampak tudi tretjo, četrto, deveto, dvaindvajseto in petdeseto priložnost. Nobene ni izkoristil. Svoje sovraštvo je vsakič kvečjemu potenciral.« Zaradi imenovanja Damirja Črnčeca je inštitut Danes je nov dan napisal tudi peticijo z naslovom Marjan, to ni hec!, v kateri želijo podpisniki imenovanju Damirja Črnčeca, »ksenofoba, nestrpneža in promotorja sovražnega govora za državnega sekretarja in svetovalca za nacionalno varnost«, pokazati rdeči karton. »Če ksenofobijo, nestrpnost in sovraštvo v zadnjih letih prepoznavamo kot najbolj dramatične izraze načrtnega zastrupljanja stanja duha in javnega prostora, se je v kabinetu g. Šarca zapovrh znašla oseba, ki je takšno stanje intenzivno soustvarjala,« so poudarili avtorji peticije. Do zaključka redakcije je peticijo podpisalo več kot 3600 ljudi, med drugim antropologinja Svetlana Slapšak, zgodovinarja Jože Pirjevec in Božo Repe, sociolog Srečo Dragoš in Rudi Rizman, filozof Samo Tomšič in Darko Štrajn, psihiatrinja in pediatrinja Anica Mikuš Kos, zdravnik Dušan Keber, igralec in režiser Robert Waltl, pesnik Brane Mozetič …

Peticijo lahko podpišete na spletni strani inštituta Danes je nov dan