Osvobojena ženska ni podrejena moškemu

Delo, ki je z drzno vsebino povsod po svetu rušilo tabuje, tradicionalne stereotipe o žensko-moških odnosih pa je postavilo na glavo 

V Prešernovem gledališču Kranj bodo danes, 26. septembra ob 19.30 krstno uprizorili slovito delo ameriškega dramatika Davida Ivesa Venera v krznu (2009), ki je za osnovo vzel eno najslavnejših novel Leopolda von Sacher-Masocha, po katerem je poimenovan mazohizem. Ivesova priredba je predvsem zgodba o gledališču, o večni igri zapeljevanja in izmikanja, o erotično obarvanem odnosu režiserja in mlade igralke, ki plast za plastjo razkrije pasti mešanja fikcije in realnosti ...

Venera v krznu (Venus in Pelz), ena izmed najslavnejših novel avstrijskega pisatelja Leopolda von Sacher-Masocha. Delo je kot sestavni del prvega zvezka romana Kajnovo volilo, ki sta mu sledila še dva dodatka, napisal leta 1870. V njem je opisoval razmerje med dominantno žensko in šibkim, ponižanim in podrejenim moškim, kar je bilo za tiste čase nenavadna in šokantna podoba razmerja med moškim in žensko. Delo je utonilo v literarno pozabo, znova pa ga je obudila Freudova psihoanaliza in Deleuzova Predstavitev Sacher-Masocha (Hlad in krutost), ki je leta 2000 izšla tudi v Sloveniji.

Sacher-Masoch je prototip dominantne, erotično vznemirljive in vseh konvencij osvobojene ženske izoblikoval prav z osrednjo junakinjo novele Venera v krznu - fatalno Wando. Njena upodobitev je v času nastanka novele pomenila popoln odklon od ustaljene predstave o ženskah nasploh – bila je diametralno nasprotje takratni družbeno in seksualno zatrti ženski, ki je bila moškemu podrejena in ki ji je bila namenjena le vloga matere oziroma žene.

Sacher-Masoch je prototip dominantne, erotično vznemirljive in vseh konvencij osvobojene ženske izoblikoval prav z osrednjo junakinjo novele Venera v krznu - fatalno Wando. Njena upodobitev je v času nastanka novele pomenila popoln odklon od ustaljene predstave o ženskah nasploh – bila je diametralno nasprotje takratni družbeno in seksualno zatrti ženski, ki je bila moškemu podrejena in ki ji je bila namenjena le vloga matere oziroma žene.

Zgodba se dogaja v gledališču, bolj natančno, na odru praznega gledališča, kjer režiser išče igralko za glavno žensko vlogo v drami, ki jo je po predlogi von Sacher-Masocha napisal sam. Drama se spretno poigrava z resničnostjo in iluzijo ter razpira razmišljanje o tem, kaj je v gledališču zares in kaj je zgolj igra/odigrano, kaj je vloga in kdo jo igra, kje se neha privatno oziroma začne odrsko in pri tem vzpostavlja situacije, ki nosijo tako intrigantski kot erotičen naboj.

V predstavi nastopata Borut Veselko in Vesna Pernarčič. Režiser: Primož Ekart, prevajalec: Jaša Drnovšek, dramaturginja: Simona Hamer, scenograf: Damir Leventić, kostumografka: Ljubica Čehovin-Suna, glasba: Darja Hlavka Godina, lektorica: Maja Cerar, oblikovalec svetlobe: Andrej Hajdinjak, oblikovalec maske: Matej Pajntar.