Nov poskus omejevanja svobode medijev 

Policijski uradi naj bi morali po navodilu ministrstva za notranje zadeve, ki ga vodi minister iz desničarske svobodnjaške stranke, omejiti sodelovanje z določenimi časopisi

Mediji v Avstriji se soočajo z novim poskusom omejevanja kritičnega poročanja, odkar je koalicijska partnerica v vladi desničarska svobodnjaška stranka (FPÖ). Ministrstvo za notranje zadeve na čelu katerega kot minister uraduje Herbert Kickl iz FPÖ je deželnim policijskim uradom poslalo elektronsko pošto v katerem jim naroča, naj z določenimi časopisi omejijo sodelovanje. V sporočilu ministrstvo omenja dnevnika Standard in Kurier ter tednik Falter, ki »zelo enostransko in negativno poročajo o ministrstvu za notranje zadeve oziroma policiji«.

Uredništvi Standarda in Kurierja sta to sporočilo dobili iz več virov, njegovo avtentičnost jim je potrdilo tudi več uradnikov. Po poročanju Standarda ima ministrstvo za notranje zadeve srečo, da so v Avstriji tudi mediji, ki so pripravljeni sodelovati z njim. Televizija ATV bo recimo januarja začela predvajati šestdelno serijo z delovnim naslovom Live PD, s katero bo spremljala vsakdanje delo policije. Neodvisno novinarstvo to ni glede na sporočilo ministrstva za notranje zadeve, v katerem piše, da bodo na ministrstvu vsak del najprej pregledali in ga predvajali šele, ko bo odobren. Teme bo prav tako določalo ministrstvo.

Tiskovni predstavniki policije od prejšnjega tedna že izvajajo drugo željo ministrstva za notranje zadeve, saj v sporočilih za javnost izrecno navajajo državljanstvo in status osumljencev. Uradna utemeljitev za to spremembo je, »zagotovitev čim večje transparentnosti in upravičen interes javnosti oziroma medijev«. Na ministrstvu za pravosodje imajo glede posredovanja omenjenih podatkov drugačno mnenje. V sporočilu, ki so ga poslali medijem 1. avgusta 2014, med drugim navajajo, naj podatke o pripadnosti etnični ali verski skupini ter podatke o barvi kože in podobno objavijo le, če je za razumevanje poročila to res nujno potrebno.

Tiskovni predstavniki policije od prejšnjega tedna že izvajajo drugo željo ministrstva za notranje zadeve, saj v sporočilih za javnost izrecno navajajo državljanstvo in status osumljencev. Uradna utemeljitev za to spremembo je, »zagotovitev čim večje transparentnosti in upravičen interes javnosti oziroma medijev«.

Še nekaj je za ministrstvo za notranje zadeve po novem pomembno. Od medijev pričakuje, da bodo več poročali o spolnih deliktih. Na ministrstvu so za Standard pojasnili, da gre za sporočilo govorca, ki ni ne obvezujoče ne navodilo. Njegov namen je zgolj poenotenje nastopa policije in ministrstva na določenih področjih dela z mediji.

Za nemški Focus so na ministrstvu zatrdili, da posebej pozoren odnos z navedenimi mediji, ki je naveden v sporočilu, temelji delno na dolgoletnih izkušnjah veliko sodelavcev ministrstva za notranje zadeve na področju komuniciranja. Minister Kickl pa ni ne naročnik ne prejemnik sporočila.

Na sporočilo ministrstva za notranje zadeve se je kritično odzval avstrijski kancler Sebastian Kurz (ljudska stranka – ÖVP). Po njegovih besedah ne sme biti nobenega izključevanja določenih medijev, nobeno omejevanje svobode medijev ni sprejemljivo.

Zaradi sporočila ministrstva za notranje zadeve je po poročanju Kleine Zeitung ostro protestiralo avstrijsko društvo novinarjev, ker gre za »nevaren prestop meje«. V ATV pa so zavrnili informacije ministrstva za notranje zadeve, da je serija Live PD produkt, ki je namenjen propagandi za policijo. Redakcija serije je na ATV, če bo prišlo do vmešavanja ministrstva, bodo predvajanje nemudoma ustavili, so obljubili.

Zaradi sporočila ministrstva za notranje zadeve je ostro protestiralo avstrijsko društvo novinarjev, ker gre za »nevaren prestop meje«.

Nekaj dni pred objavo spornega sporočila ministrstva za notranje zadeve je nemški Süddeutsche Zeitung objavil članek, da sta v Avstriji morala zapustiti položaj dva pomembna novinarja. Claus Pándi je z mesta urednika uredništva za notranjo politiko pri Kronen Zeitung odšel za urednika salzburške regionalne izdaje tega časopisa. Helmut Brandstätter pa ni več odgovorni urednik dnevnika Kurier, ampak samo še njegov izdajatelj. Oba sta kritizirala vlado konservativnega kanclerja Sebastiana Kurza in podkanclerja svobodnjaka Heinza-Christiana Stracheja.

Oba časopisa izdaja koncern Mediaprint, ki pokriva približno tretjino časopisnega trga v Avstriji. Obe zamenjavi sta bili objavljeni v nekaj urah, zaradi česar so hitro zaokrožila vprašanja, ali gre za politični zamenjavi ali zgolj naključje. Brandstätter je v izjavi, ki jo je objavil Kurier, pojasnil, da gre za posebno vprašanje zaupanja, » izdajatelj je v skladu s statutom redakcije odgovoren za linijo časopisa«.

Na položaju odgovornega urednika Kurierja ga je nadomestila Martina Salomon, ki v komentarjih pogosto hvali vlado. Kritike vlade med drugim zmerja s »fašističnimi gorjačami«, »zelenim podpornikom multikulturnosti« očita, da jim je »vseeno, če območja z visokim deležem tujcev postanejo območja, kamor ni mogoče vstopiti«. Veliko drugače tega tudi Strache ne bi povedal, ugotavlja Süddeutsche Zeitung.

Desnica v Avstriji novinarje v glavnih medijih napada tudi s časopisom Wochenblick, za katerega ni znano, kdo ga financira.

Več nejasnosti je glede zamenjave Clausa Pándija. Mogoče je, da se je po 20 letih naveličal notranje politike in si je zaželel, da bi delal nekaj drugega. Degradacija vodenje regionalnega uredništva v Salzburgu namreč ni, prej odmik na stran. V vladnih krogih nad njegovim odhodom ni bilo zaznati navdušenja, prej skrb, kdo ga bo nadomestil.

Desnica v Avstriji novinarje v glavnih medijih napada tudi s časopisom Wochenblick, za katerega ni znano, kdo ga financira, poroča Standard. Ta časopis in Kronen Zeitung sta glavna vira za objave svobodnjaškega podkanclerja Stracheja na Facebooku. Enako kot desničarski mediji v drugih državah tudi v uredništvu Wochenblicka ves čas ponavljajo, da gledajo »glavnim medijem« pod prste, pa da želijo ostati objektivni in neodvisni. Kritike svobodnjaške stranke v Wochenblicku ni mogoče najti.