Jalov boj proti pranju denarja

Ko OECD in bančna združenja govorijo o preprečevanju pranja denarja, ne omenjajo, kje oprani denar konča

Narkokarteli, teroristi in voditelji držav denarja ne perejo več v finančnih oazah na Pacifiku, ampak v Evropi. Nadzorniki, bankirji in politiki na podlagi velikega števila primerov odkritja nezakonitega denarja v zadnjem času ugotavljajo, da nova pravila in ostrejši nadzor na svetovni ravni delujejo. Seznam držav, kjer perejo denar, ki ga objavlja organizacija OECD, je tako rekoč prazen. Toda to nikakor ne pomeni, da pranja denarja ni več.

Herbert Scheidt, predsednik švicarskega združenja bank, pravi, da v Švici ni več tujega nezakonitega denarja, ker finančni uradniki po uvedbi avtomatske izmenjave podatkov vidijo vse in vse vedo. »Glede tega smo povsem transparentni,« trdi, poroča die Welt. Za največjo švicarsko banko Credit Suisse ni mogoče reči, da to velja. Nadzornik Finma je septembra recimo pri tej banki ugotovil »pomanjkljivosti na področju boja proti pranju denarja«. Od leta 2016 je sicer sprejela več ukrepov, a ti niso dovolj, da bi lahko prepoznali in dokumentirali »poslovne odnose in transakcije s povečanimi tveganji«.

Credit Suisse ni katera koli banka, je ena od redkih velebank, ki jih svet za finančno stabilnost FSB uvršča med »sistemsko pomembne« na svetovni ravni. Nadzornik Finma je na podlagi ugotovitev o pomanjkljivostih, ki jih je objavil septembra, imenoval varuha. Do konca prihodnjega leta naj bi banka končno lahko s pritiskom na gumb prikazala vse povezave med strankami, pa tudi imena dejanskih lastnikov računov.

Toda strokovnjaki za informacijsko tehnologijo neuradno govorijo, da digitalni informacijski sistemi najbrž nikoli ne bodo sposobni »avtomatsko« najti vseh črnih ovac. Finančni sistemi so na svetovni ravni močno prepleteni med seboj, zato je mogoče finančne tokove po vsem svetu preusmeriti v delčkih sekunde.

Strokovnjaki za informacijsko tehnologijo neuradno govorijo, da digitalni informacijski sistemi najbrž nikoli ne bodo sposobni »avtomatsko« najti vseh črnih ovac. Finančni sistemi so na svetovni ravni močno prepleteni med seboj, zato je mogoče finančne tokove po vsem svetu preusmeriti v delčkih sekunde.

Švica je desetletja bila varen kraj za denar dvomljivega izvora z vsega sveta, zaradi tega so jo v EU ves čas kritizirali. Zdaj to po pisanju portala Finews ne velja več. Temu je mogoče pritrditi na podlagi najnovejšega primera ugledne Danske Bank, za katero nekateri nadzorniki na podlagi preiskav navajajo, da naj bi do 30 milijard dolarjev oprala prek Estonije. Po poročanju časopisa Wall Street Journal naj bi prek računov majhni podružnici te banke v Talinu šlo celo 150 milijard dolarjev. Nenavadno visok znesek nakazuje, da je velik delež tega zneska denar iz kriminalnih poslov.

Medtem ko preiskave v Danske Bank še niso zaključene, je postopek v največji nizozemski banki ING, ki je prav tako med tistimi, ki so sistemsko pomembne, bil v začetku septembra zaključen. ING je morala plačati kazen v višini 775 milijonov evrov.

Pred kratkim so se oglasili tudi nadzorni organi v EU. Nadzorniki za banke (EBA), finančne trge (ESMA) in zavarovalnice (EIPA) so vladam vseh 28 članic EU poslali pismo, v katerem so opozorili na pomanjkljivo sodelovanje prek nacionalnih meja držav članic. Predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker se je odzval s predlogom za povečanje pristojnosti nadzornika za banke (EBA). To je blažev žegen. Drugi politiki zahtevajo vsaj ustanovitev posebnega organa za preprečevanje pranja denarja.

Primeri iz Nemčije kažejo, da z ustanovitvijo organa za preprečevanje pranja denarja na ravni EU in izboljšanjem tehnik informiranja po vzoru Švice, pranja denarja ni mogoče preprečiti. V Nemčiji je od poletja 2017 za boj proti pranju denarja pristojna carina. Od takrat naj bi zlasti banke prijavile 60 tisoč sumljivih primerov. Večina teh primerov je ostala zgolj pri prijavi, saj je carina preobremenjena.

Z ustanovitvijo organa za preprečevanje pranja denarja na ravni EU in izboljšanjem tehnik informiranja po vzoru Švice, pranja denarja ni mogoče preprečiti. V Nemčiji je od poletja 2017 za boj proti pranju denarja pristojna carina. Od takrat naj bi zlasti banke prijavile 60 tisoč sumljivih primerov. Večina teh primerov je ostala zgolj pri prijavi, saj je carina preobremenjena.

Dodatni problem nakazuje primer v Deutsche Bank. V tej banki naj bi do leta 2015 posamezni zaposleni v Moskvi oprali milijarde rubljev. Finančni nadzornik Bafin naj bi zaradi tega v Deutsche Bank poslal posebnega varuha, da preveveri, kako preprečuje pranje denarja in financiranje terorizma ter zahteva odpravo pomanjkljivosti.

Retorika OECD in bančnih združenj o očiščenju bank nelegalnega denarja ima eno napako: govorijo le, da je treba zamašiti luknje, po katerih kriminalni denar vstopa v banke, nič pa o tem, kam gre, ko je opran.