Vrtljiva vrata po Koprivnikarjevo

Preden je Boris Koprivnikar vstopil v vlado Mira Cerarja, je bil ugleden predsednik Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, organizacije, ki zastopa interese domov za ostarele in njihovih varovancev.

Ko je postal minister za javno upravo, je začel izgubljati solidarnostni čut. Letos je ob stavki javnega sektorja na presenečenje sindikatov dejal, da ta ni upravičena (in potem izgubil položaj glavnega pogajalca). Še pred tem, leta 2016, se je v ZDA navdušil nad spornimi modeli delitvene ekonomije. Z njim je Slovenija postala ena izmed redkih držav, ki so začele k sebi vabiti storitev prevozov Uber, čeprav so jo številna mesta v tujini zaradi erozije socialnih pravic zaposlenih taksistov prepovedala. A Koprivnikar je prepričan, da v prihodnosti ne bo več zaposlitev, temveč samo delo, kot je ozkogledno dejal na enem od posvetov pri predsedniku republike Borutu Pahorju. Je tudi navdušenec nad tehnologijo veriženja podatkovnih blokov, pa čeprav, kot je pred časom zatrdil, sam ni vlagal v kriptovalute.

Tako bi lahko celo pričakovali, da se bo zdaj zaposlil v ljubljanskem BTC; postal je izvršni direktor »za poslovno transformacijo« in bo pristojen za »digitalizacijo«. Malce nenavadno je le, da je na ministrskem položaju pred tem z BTC dobro sodeloval. Javno ga je podpiral – junija letos je recimo predsedniku uprave BTC Jožetu Mermalu na posebni prireditvi izročil odločbo Akosa, Agencije za komunikacijska omrežja, za preskušanje tehnologije 5G. BTC naj bi namreč razvijal sistem avtonomnih vozil v sklopu svojega blagovnega centra.

Ali je Akos frekvence BTC podelil zakonito, naj bi sedaj preučili protikorupcijska komisija in policija. Koprivnikar je očitke o korupciji prek Facebooka zavrnil, češ da poskusne frekvence na priporočilo evropske komisije tudi Akos v Sloveniji v imenu razvoja podeljuje brezplačno za določen čas. Zraven je užaljeno pripisal, da je bil že večkrat deležen neutemeljenih očitkov in da se mu zanje ni nihče opravičil. Nato je dodal: »Včasih res nismo vredni te čudovite dežele, sposobnih ljudi in dobrega življenja, s katerim smo obdarjeni.«

Morda so bile frekvence res podeljene zakonito, verjetno pa ni dvoma, da mu to dejanje ni škodilo pri izbiri nove službe.

To je pojav, ki mu v protikorupcijskih organizacijah pravijo vrtljiva vrata. Gre za prehajanje oseb med položaji v javni upravi in službami na istem področju v zasebnem sektorju, pri čemer so pogosti zlorabe oblasti in izkoriščanje za državo zaupnih podatkov. Najpomembnejše »tarče« so prav politiki, ki zbujajo zaupanje in imajo iz časa opravljanja javne funkcije obilo zvez in poznanstev. V Zahodni Evropi je zadnji tak sporni primer zaposlitev nekdanjega predsednika evropske komisije Manuela Barrosa v Goldmanu Sachsu, v Sloveniji pa primer finančnega ministra v vladi Alenke Bratušek Uroša Čuferja, ki se je leta 2014 začel zasebno ukvarjati s slabimi terjatvami.

A Čufer in Barroso sta vsaj malce počakala, preden sta skočila na drugo stran. Koprivnikar je rabil le nekaj dni.