Stigmatizirani in diskriminirani

Zavračanje zdravstvene oskrbe s sklicevanjem na ugovor vesti, za katero se odločijo zdravniki in zdravstveni delavci, je lahko velika težava. Recimo pri množičnem sklicevanju na ugovor vesti glede pravice do splava, česar vsaj v Sloveniji doslej še ni bilo. To pa ne pomeni, da ni drugih oblik diskriminacije, ki jo izvaja zdravstveno osebje. Verjetno najbolj diskriminirana skupina so osebe, okužene z virusom HIV.

Mitja Ćosić iz društva Legebitra je pred letom dni za Večer povedal, da opažajo naraščanje števila oseb, okuženih z virusom HIV, ki se obračajo nanje, ker so v zdravstvenem sistemu doživele diskriminacijo. Pred dnevi je Ćosić pojasnil, da naj bi se »kar 90 odstotkov takšnih ljudi že kdaj srečalo s tako ali drugačno obliko diskriminacije zaradi virusa HIV«. To je povedal v odzivu na razkritje odločitve sodišča, ki je sprejelo pomembno, precedenčno odločitev v zadevi civilne tožbe posameznika, okuženega z virusom HIV, zoper zdravstvenega delavca, ki je zavrnil obravnavo tega posameznika. Sodišče je presodilo, da je šlo za nedopustno diskriminacijo osebe pri dostopu do zdravstvenih storitev.

Takšne osebe so v zdravstvenih postopkih najpogosteje diskriminirane tako, da je kršena njihova pravica do dostopa do zdravstvene oskrbe, pravica do enakopravnega dostopa in obravnave, pravica do proste izbire zdravnika in izvajalca zdravstvenih storitev ter pravica do varstva zasebnosti in osebnih podatkov … Povedano po domače, zdravstveni delavci jih ne želijo obravnavati, jim vzeti krvi, opraviti zobozdravstvene storitve, pogosto pa so do njih tudi nespoštljivi in žaljivi … Tudi ni malo primerov, ko so zdravstveni delavci v komunikaciji s temi osebami pred drugimi bolniki razkrili njihovo diagnozo.

Ćosić še pojasnjuje, da je primerov takšne ali drugačne diskriminacije oseb, okuženih z virusom HIV, v zdravstvenem sistemu veliko, a ostaja prikrita, saj se diskriminirani neradi izpostavljajo z vložitvijo pritožbe ali tožbe. In dodaja, da je nasploh žalostno, da se morajo osebe, okužene z virusom HIV, obračati na sodišče. Pri tem pa še izrazi upanje, »da bo imela ta sodba v prihodnje odvračalni učinek od nadaljnjega kršenja z zakonom zagotovljenih pravic«.