Mladi imajo dovolj prekariata

Mladi se proti prekarnemu delu in izkoriščanju lahko borijo le skupaj in organizirano, neoliberalizem je namreč vodilnim v podjetjih omogočil, da si izplačujejo neverjetno visoke plače in nagrade, njihovi zaposleni pa delajo za mizerno nizke plače na negotovih delovnih mestih

Dan, ko so zaposleni v koncernu McDonald's odšli protestirat na cesto, je najlepši dan v življenju Shen Batmaz.  Slednja je takšnega mnenja, ker je protestirala skupaj z ljudmi, s katerimi je delala in jih ima rada. Združili so se, da bi nekaj dosegli in s skupnimi močmi jim je uspelo. Pred nekaj dnevi so se namreč na skupnem protestu, ki so ga poimenovali McStrike, zbrali zaposleni v Veliki Britaniji, ki delajo v podjetjih UberEats, JD Wetherspoon, TGI Friday's in McDonald's. Owen Jones v Guardianu piše, da je to boj, od katerega bo lahko odvisna prihodnost zaposlenih.

Mladi so ugotovili, da se proti prekarnemu delu in izkoriščanju lahko borijo le skupaj in organizirano. V sindikate je v Veliki Britaniji včlanjenih le 8 odstotkov zaposlenih, ki so mlajši od 25 let. Odkar nimajo organiziranega sogovornika, ki bi zastopal interese delojemalcev, so direktorji in lastniki podjetij zaposlenim znižali socialno varnost in plače.

Shen Batmaz, ki je dve leti delala pri McDonald'su je zdaj ena od funkcionark sindikata mladih Bakers, Food and Allied Workers Union (BFAWU). Na enem od sestankov sindikata so se nanje obrnili zaposleni v ZDA, ki so zahtevali dvig urne postavke na 15 dolarjev. Takrat je preskočila iskra. »V nekem trenutku smo se spogledali in se odločili: če res hočemo imeti vpliv in nekaj spremeniti, moramo stavkati,« je dejala za Guardian.

To je boj, od katerega bo lahko odvisna prihodnost zaposlenih.

Delodajalci v trgovini in strežbi zaposlene prepričujejo, da jih je mogoče brez težav zamenjati, saj ljudje za njihovo delovno mesto čakajo v vrsti. »Njihov poslovni načrt temelji na tem, da smo zamenljivi, da lahko nekdo drug prevzame naše delo,« pravi Alex McIntyre (19 let), ki dela za hotelirsko podjetje Wetherspoon.

Protest, ki so ga poimenovali McStrike, je spodbudil k ukrepanju mlade, ki se niso našli sindikatih, ker jih vidijo kot »stare moške, ki se pogovarjajo o stvareh, ki so bile že za prejšnjo generacijo zastarele«. Ko je Katie Southworth (22 let), ki dela v podjetju Wetherspoon, videla, da se zaposleni v McDonald'su borijo za temeljne pravice, se je z njimi lahko poistovetila, saj so bili enako kot ona mlajši od 30 let. Njihove zahteve so same po sebi zmerne, a zahtevajo radikalno spremembo dela v britanskem modelu gospodarstva.

»V nekem trenutku smo se spogledali in se odločili: če res hočemo imeti vpliv in nekaj spremeniti, moramo stavkati.«

Chris Hepple (29 let), ki je prav tako zaposlen pri Wetherspoonu, razlaga, da ve, da zaposleni, ki so svoje upe polagali v vlado ali podjetje, nikoli niso dosegli izboljšanja pogojev za življenje, več moči in boljših pogojev dela. Generacija, ki nima na voljo varnih in ustrezno plačanih delovnih mest, dostojnih stanovanj, se zdaj uči, kaj pomeni kolektivna moč. Če posamezni delavec potrka na vrata predsednika uprave podjetja in mu pove, kaj zahteva, se ne bo nič zgodilo. Če se zaposleni povežejo in skupaj organizirano podajo zahteve, lahko dosežejo spremembe.

Tisto, kar daje upanje, je, piše Owen Jones, da se mladi ne borijo samo za izboljšave na svojem lastnem delovnem mestu, ampak je njihov cilj sprememba v celotnem sektorju in družbi nasploh. Ne borijo se samo za spodobne plače in pravice, na svojem delovnem mestu hočejo imeti tudi glas. Neoliberalizem je vodilnim v podjetjih omogočil, da si izplačujejo neverjetno visoke plače in nagrade, njihovi zaposleni pa delajo za mizerno nizke plače na negotovih delovnih mestih.

V Sloveniji je že več kot 40 odstotkov delavcev zaposlenih v netipičnih zaposlitvah, medtem ko so prve zaposlitve mladih netipične v treh četrtinah primerov, kar je največji delež znotraj EU.

V Sloveniji se bodo predstavniki Gibanja za dostojno delo v tem tednu predvidoma sestali s predstavniki ministrstva za delo in jim predstavili svoj pogled na problematiko prekarnosti. Med drugim se zavzemajo za bolniška nadomestila za prekarne delavce, za zaposlitev dodatnih 40 inšpektorjev za delo in za uzakonitev minimalne urne postavke.

Predsednik Gibanja za dostojno delo in socialno družbo Marko Funkl je po poročanju STA povedal, da nasprotujejo praksi delodajalcev, da zaposlujejo le tiste s statusom samostojnega podjetnika. V Sloveniji je že več kot 40 odstotkov delavcev zaposlenih v netipičnih zaposlitvah, medtem ko so prve zaposlitve mladih netipične v treh četrtinah primerov, kar je največji delež znotraj EU, navaja Gibanje za dostojno delo na svoji spletni strani.