Kalu: Get Well Soon

+ + + +

Luka Uršič oziroma Kalu na prvencu ni kalkuliral. Nič nenavadnega ne bo, če bomo skladbe z njega v prihodnjih mesecih ujeli ne samo na alternativnem Radiu Študent, ampak tudi na valovih kakšne komercialne radijske postaje. Slišali jih bomo na koncertnih prizoriščih s posluhom za sodobno (pop) glasbo, kot glasbeno kuliso v trendovskih lokalih ali pa bomo ob njih poplesavali na kakšnem klubskem dogodku. A to ne pomeni, da se je Uršič s ploščo Get Well Soon namenil ugoditi vsem okusom. Resda je čista, preprosta, nezahtevna in zato zelo poslušljiva. Ampak je tudi (zvočno) kompleksna in večplastna. Zato se zdi, da jo bodo zares slišali predvsem tisti, ki cenijo avtentično glasbo.

Domača umetniška scena Uršiča verjetno pozna predvsem kot slikarja oziroma večmedijskega (performativnega) umetnika. O tem, da je ta veja njegovega ustvarjanja zdaj pustila odtis na plošči, čeprav ne nujno otipljivega, najbrž ni dvoma. So pa na njeno podobo nedvomno še bolj vplivale Uršičeve izkušnje z glasbo. In teh ni malo. Z živo elektroniko je spremljal pevko Polono Kasal. Z glasbo je opremljal svoje instalacije in performanse v navezi z večmedijskim umetnikom Jašo (Mrevljetom), s katerim sta sodelovala tudi v zasedbi Leftfinger. Ustvarjal je v navezi s pianistom in producentom Bowrainom. Že od začetka desetletja je član avdiovizualnega dvojca lo-hi-fi. Priložnost smo ga imeli slišati v ad hoc sestavljenih glasbenih impro zasedbah. Koščke vseh teh raznoterih izkušenj je zdaj spretno povezal in nadgradil na plošči, ki jo skozi prizmo izraza, zvočne podobe in songwritinga najočitneje zaznamuje njegovo sodelovanje s sintpopovskim kolektivom Your Gay Thoughts.

Get Well Soon je v osnovi elektronska oziroma sint/indie pop plošča, polna soulovske senzibilnosti, občutljive melanholičnosti in (subtilno) nafankirane igrivosti. Elegantno ukrojene skladbe temeljijo na zanimivih sintovskih harmoniziranjih, zvočnem teksturiranju in minimalističnih, a kompleksnih aranžmajih razširjene (akustične) zasedbe, s katero Uršič glasbo izvaja v živo. Glasba se priložnostno spusti na teren zapeljive elektronike z namigi na plesni izvor, a hkrati ostane zvesta celostni podobi sodobnega, uživaškega elektronskega songwritinga. Ker ne stavi na preračunljivost, se na prvi posluh zazdi, da bi si Uršič lahko privoščil več drznosti in ekstravagantnosti, s katerima sodobni radovedni pop ustvarjalci radi lovijo poslušalce. Mu je pa očitno zelo jasno, da bi to lahko hitro učinkovalo kot vsiljevanje, ki bi za nameček po nepotrebnem odvrnilo pozornost od premišljenih in dodelanih skladb.

Ja, Kalu se s prvencem predstavi v zelo zreli podobi, z izvirno glasbo, ki zveni aktualno, a se hkrati ne obremenjuje s trendi in težnjami po (radijskih) hitih. O tem, da bo letos opažen med domačimi glasbenimi poznavalci, verjetno ni dvoma, ali lahko seže dlje, pa bo seveda pokazal čas ...