»Ščuka na daljinca«

Za seboj ima bogato kariero, doma in v tujini. Odgovarja natančno, igra fairplay, je ščuka med krapi, resen izzivalec, neizprosen meritokrat, pragmatik, ki ne sebe ne svoje okolice ne dojema skozi »prizmo ideoloških nebuloz«. To je zgolj nekaj poklonov, ki so jih nekateri slovenski komentatorji zapisali ob napovedi kandidature poslanca SDS Anžeta Logarja za ljubljanskega župana.

A Anže Logar ni neodvisni kandidat, ki bi se v preteklosti dokazal s svojimi dejanji, ampak kandidat, katerega politično pot je od vsega začetka tlakovala stranka SDS. Že takoj po diplomi na ljubljanski Ekonomski fakulteti je postal član podmladka SDS in njegov mednarodni tajnik. S strankinim posredovanjem je leta 2003 dobil službo v poslanski skupini Evropske ljudske stranke (krščanski demokrati), kjer je bil nazadnje eden izmed tiskovnih predstavnikov.

Za časa prve vlade Janeza Janše je leta 2006 postal vodja odnosov z javnostmi v vladni službi za evropske zadeve, nato je pri 31 letih postal v. d. direktorja vladnega urada za komuniciranje (UKOM).

Ko je leta 2008, ob začetku slovenskega predsedovanja EU, v državo na večdnevni obisk prispelo več kot 50 dopisnikov osrednjih evropskih medijev, je Logar poskrbel za zadrego. SDS se je tedaj poskušala otresti očitkov, da je skušala omejevati svobodo govora, Logar pa je tujim novinarjem pod vrata hotelskih sob – da do dokumenta ne bi mogli dostopati domači mediji – potisnil sporočilo Situacija glede medijske svobode v Sloveniji. V času peticije 571 novinarjev zoper cenzuro in politične pritiske, ko je stranka SDS tako rekoč prevzela vodenje Dela, zamenjala vse urednike in večji del novinarjev, ko si je s politično spremembo zakonodaje podredila RTV Slovenija in drugim, kritičnim medijem odvzela oglase ter začela ustanavljati brezplačnike, je poskušal Logar z navajanjem manipuliranih odgovorov urednikov in izsledkov naročenih raziskav dokazati, da očitki iz peticije ne držijo.

Tedaj je recimo plačal raziskavo svojemu kolegu dr. Mateju Makaroviču, ta pa je ugotovil, da pritiskov vlade na novinarje v Sloveniji ni. Novinarjem je poslal tudi več prirejenih izjav tedanjih odgovornih urednikov. Med njimi je bil denimo odgovor Mirana Lesjaka iz Dnevnika, češ da on »osebno in moji uredniki teh težav [s političnimi pritiski, op. a.] nimamo,« pozabil pa je dodati nadaljevanje Lesjakovega odgovora: »Ostal sem zato, ker je Dnevnik v zasebni lasti. Spremembe so se zgodile v vseh medijskih družbah, v katerih je država direktno kot na RTV ali indirektno kot v Delu ali kakšnih drugih družbah prisotna preko javnih podjetij.«

Tik pred koncem mandata je Logarju prva Janševa vlada uredila službo za nedoločen čas, ko ga je imenovala za direktorja s petletnim mandatom. Ko je na volitvah zmagala koalicija pod vodstvom Boruta Pahorja, Logar novemu predsedniku vlade ni ponudil odstopa v skladu z redno prakso – grozil je celo, da bo njegova zamenjava dokaz obstoja političnih pritiskov. Pahor, ki je obljubil drugačno kadrovsko politiko, se je znašel pred resnim izzivom, SDS ga je obtoževala licemerstva. Spomenka Hribar mu je recimo svetovala: »Premier bi moral reči: ta človek, recimo Anže Logar, je v svojem mandatu naredil toliko napak, da ga ne moremo več podpirati.«

Leta 2014 je bil izvoljen za poslanca SDS, med mandatom pa je vodil bančno preiskovalno komisijo, nazadnje se je ta ukvarjala z domnevnim pranjem iranskega denarja. A preiskovalna komisija je bila podrejena predvolilni tekmi njegove stranke: med preiskavo je recimo prejela dokumentacijo, iz katere je izhajalo, da je Francija o sumljivih poslih v NLB prvič obvestila Slovenijo, recimo urad za preprečevanje pranja denarja, Sovo in policijo, že marca 2012, ko je vlado vodil Janez Janša. Tega Logar javnosti ni povedal – dokumente je celo označil za zaupne.

Kdo je torej Anže Logar, kandidat za župana Ljubljane? Je eden najzvestejših članov stranke SDS, sledil ji je celo pri najspornejših potezah. Njegova lojalnost tej politični skupini je bila nagrajena s številnimi funkcijami. Tako si je zgradil kariero.

Popolna predanost stranki ni greh. Ni pa to pragmatizem ali ideološka nezaslepljenost. Morda je ščuka med krapi, ni pa dvoma, da je na daljinsko upravljanje.