Prevzemanje ustavnega sodišča

Kot ponavadi se tudi tokrat zapleta pri imenovanju novega ustavnega sodnika oziroma sodnice, ki naj bi nadomestila odhajajočo predsednico ustavnega sodišča dr. Jadranko Sovdat. Zapleti so pričakovani, navsezadnje gre za najvišje sodišče, ki odloča o najpomembnejših družbenih in političnih zadevah. Spet pa se zdi, da utegne (še enega) ustavnega sodnika dobiti SDS, ki ji to uspeva tudi, kadar je v opoziciji.

Ko se je v prejšnjem mandatu menjalo šest ustavnih sodnikov od devetih z mandatno dobo devetih let, je tedaj opozicijski SDS uspelo izsiliti izvolitev dveh svojih kandidatov, ddr. Klemna Jakliča in Marka Šorlija. Prvi nikoli ni skrival občudovanja Janeza Janše, drugi je bil njegov zaveznik na vrhovnem sodišču. Poleg tega je bila stranka nadvse zadovoljna tudi s predlogom predsednika Boruta Pahorja, da se za ustavnega sodnika izvoli dr. Marijan Pavčnik, konservativni profesor z ljubljanske Pravne fakultete.

Čeprav so bili v SDS torej v položaju, ko v državnem zboru niso imeli večine oziroma zagotovljenih vsaj 46 glasov za svoje kandidate, jim je (ob pomoči predsednika Pahorja) uspelo doseči, kar so si zastavili.

Odhajajočih šest sodnikov in sodnic, ki so se tedaj zamenjali, pa je bilo na položaj pred dolgimi leti izvoljenih prav v času, ko je SDS imela večino v državnem zboru. Drugim, opoziciji, tedaj ni uspelo izposlovati kakega »svojega« ustavnega sodnika.

Tokrat so se na razpis za eno prosto mesto prijavili le trije kandidati, dr. Andraž Teršek, Boštjan Pintar in Saša Sever. Ta je kandidaturo kmalu umaknil, zdaj pa je to storil še Teršek, ki je sicer dotlej zbral podporo vsaj 28 poslancev, saj so ga v zadnjih nekaj tednih javno podprle tri stranke – LMŠ, SD in SNS. No, SDS je na posvetovanja k predsedniku Pahorju prišla kar s svojim predlogom, dr. Verico Trstenjak, ki se na razpis sploh ni prijavila. Trstenjakova je tako »v igro« vstopila z že zagotovljenimi vsaj 32 glasovi (SDS + NSi). Da Trstenjakova želi kandidirati, je bilo jasno že dlje, očitno pa je presodila, da ima več možnosti za izvolitev, če se pojavi kot nekakšna rešiteljica pat položaja, kakor če se prijavi na razpis.

Trstenjakova je bila že v preteklosti kandidatka SDS za različne najvišje pravniške funkcije, od katerih jih je nekaj opravljala v tujini. Ko so poslanci v prejšnjem mandatu volili slovenskega sodnika na Sodišču EU, je predsednik Pahor v izvolitev predlagal Marka Ilešiča, kandidata s podporo koalicije, in na željo SDS še Trstenjakovo. Ta je, potem ko je bilo jasno, da ne bo izvoljena, kandidaturo umaknila in pri tem dejala, da so razmere v Sloveniji očitno še preveč nazadnjaške.

Bo zdaj drugače? So se razmere kaj spremenile? Če ne, bo tudi tokrat odstopila od kandidature, če ne bo imela zagotovljenih 46 glasov? In kaj potem? Glede na to, da Boštjana Pintarja ne podpira nihče, bo predsednik ponovil razpis. Bo vendarle našel kakega novega, svojega kandidata, bo ta spet všeč SDS?