Iskanje zasilnega izhoda

Slabe štiri mesece pred napovedanim izstopom Združenega kraljestva (Velike Britanije in Severne Irske) iz Evropske unije je jasno le, da je dogovorjenega bore malo. Še vedno so nerešena vprašanja članstva v prostotrgovinskem sporazumu, skupnem trgu in carinski uniji, prihodnosti evropskih državljanov v Združenem kraljestvu in delovanja Sodišča Evropske unije.

Pogajanja so se v slepi ulici znašla zaradi irske meje. Po izstopu Združenega kraljestva iz EU bo njegova edina kopenska meja z unijo potekala med Severno Irsko in Republiko Irsko. To mejo zdaj določa velikonočni sporazum iz leta 1998, sporazum, s katerim so se po 30 letih ustavili spopadi med Irsko republikansko armado in unionističnimi paravojaškimi skupinami. Ob izstopu iz carinske unije in umiku s skupnega trga bi se vzpostavila navadna meddržavna meja med članico in nečlanico EU. To pa bi ogrozilo enotnost Združenega kraljestva, saj bi bil s tem kršen velikonočni sporazum.

S potekom pogajanj so nezadovoljni v vseh taborih. Skoraj milijon tistih, ki si želijo ostati v EU, je ta teden na ulicah Londona pripravilo protest. Združeni so v koalicijo People’s Vote in zahtevajo drugi referendum o izstopu, saj se nadejajo, da bi volivci v drugem poskusu brexit zavrnili.

V to koalicijo so vključeni tudi strokovnjaki za evropsko in britansko pravo. Med njimi je John Kerr, soavtor 50. člena lizbonske pogodbe, ki ureja izstop članic iz unije. V dokumentu Pot do izbire ljudstva so začrtali šest pravnih poti do drugega referenduma. Tako lahko recimo parlamentarna večina ob sprejetju dogovora doda dopolnilo, ki predvideva potrditev na referendumu. Parlament je vladi že naložil, da mora do 21. januarja 2019 predstaviti načrt za nadaljevanje pogajanj, če še ne bo imela dogovora, potrjenega iz EU. Tudi v tem primeru lahko parlamentarna večina potrdi dopolnilo o referendumu. Enako velja v postopkih, ki sledijo parlamentarni potrditvi dogovora. Navsezadnje bi lahko bila premierka Theresa May prisiljena razpisati referendum, če bi parlament poprej zavrnil dogovor, sklenjen z EU. Referendum je mogoč tudi, če bi v Veliki Britaniji imeli predčasne volitve.

Verjetnost drugega referenduma se je povečala na zadnjem laburističnem kongresu. Opozicijska stranka se je zavezala, da bo, če bo parlament zavrnil dogovor Therese May, predlagala izglasovanje novega referenduma. Dodati velja, da noben referendum pravno ni zavezujoč niti za vlado niti za parlament.

V vsej negotovosti ostaja jasna grožnja izstopa brez kakršnegakoli dogovora. Lahko bi se zgodil že 29. marca 2019, ko poteče dvoletni rok za uskladitev zahtev EU in Združenega kraljestva. To bi pomenilo takojšen izstop iz skupnega trga, carinske unije in prostotrgovinskega sporazuma z EU. Verjetno bi sledil gospodarski zlom. Za zdaj je edini dogovor, ki je blizu sprejetja, ta, ki podaljšuje prehodno obdobje najprej za eno, kasneje tudi za dve leti, do konca marca 2021. To bi med drugim pomenilo tudi dovolj časa za drugi referendum. In za nove parlamentarne volitve.