Populistične migracije

Marjan Šarec je bil že kot občinski politik znan kot nekdo, ki se zna pogajati na levo in na desno in ki zna svojo opredeljenost vedno obrniti tja, kjer mu bo v prid. Lepa ponazoritev tega so dogovori o marakeški deklaraciji. Ta dokument OZN, ki naj bi zagotavljal varne migracije, je razburil svetilnike nove Evrope: Madžarsko, Avstrijo, Poljsko in Češko, seveda pa so se mu po robu postavili tudi slovenski desničarji (SDS, NSi, SNS), ki zahtevajo izredno sejo na to temo. Šarec se je tudi v tej na videz brezizhodni situaciji znašel: dejal je, da marakeška deklaracija v ničemer ni zavezujoča; tako naj je Sloveniji ne bi bilo treba upoštevati in ni nobene škode, če k njej pristopi, pa tudi če z njo ne misli resno. Tako je naredil pol koraka na desno in pol na levo ter ostal na svojem ideološko neotipljivem polu.

V torek zvečer so se v studiu Odmevov pri Rosviti Pesek znašli Robert Pavšič (LMŠ), Milan Brglez (SD), Jožef Horvat (NSi) in Branko Grims (SDS), da bi se pogovorili o nastalem problemu. Prvi je besedo (brez prekinitev) dobil Branko Grims, ki je nagovor gledalcem nacionalne televizije začel s svojim najljubšim stavkom »laž je nesmrtna duša levičarjev« (včasih je govoril »komunistov«, a časi so očitno težki in območje boja je treba razširiti), nato pa povedal, da gre pri marakeški deklaraciji za t. i. globalni dogovor, ki bo prinesel konec evropske civilizacije in bi mu lahko rekli »Sorosev dokument OZN«. Pri tem je zanimivo, da je uporabil skoraj povsem identične argumente kot prvi hrvaški populist Ivan Pernar (Živi zid), ki ga občasno citirajo tudi slovenski levičarji. Diskurz protisistemske in mlade hrvaške stranke Živi zid, ki so jo sprva mnogi imeli za levo, je postal identičen diskurzu etablirane slovenske politične desnice. Čudna so pota populizma.

Rosvita Pesek je Milana Brgleza nato vprašala, kaj si misli o »pomislekih svojega kolega iz opozicije« – pri čemer je glede na Grimsovo izrazje in stališča jasno, da ni šlo za nikakršne pomisleke, ampak za angažiran boj proti vsem, ki mu niso podobni. Medtem ko je Brglez govoril o lakoti, podnebnih spremembah in vojnah, se je Grims na vsa usta smejal in pozneje dodal, da »lažni humanizem uničuje našo civilizacijo«.

Ob tem bi Rosviti Pesek in drugim ljubiteljem preživetih publicizmov radi položili na srce, naj nehajo uporabljati izraz »črna celina« – največkrat, ko gre za tematiziranje revščine, prehrane in vojne; Afrika namreč ni kontinent ene same države, politike in kulture in jo je žaljivo spraviti na en sam skupni imenovalec, ki je narejen na podlagi barve kože.

Miro Cerar, čigar vlada je podpisala marakeško deklaracijo, zdaj pa se je od nje tudi sam oddaljil, češ da si »vzemimo čas za razmislek«, pa se je te dni mudil v Avstriji, kjer ga je med drugim skrbel zmanjšan otroški dodatek za delavce migrante, ki se bo znižal na raven matičnih držav delavcev. Uganili ste, tudi Slovenci smo ekonomski migranti.