Prepoved na papirju

Dober teden dni pred neofašističnim shodom gibanja CasaPound v Trstu je evropski parlament izglasoval resolucijo, s katero se zavzema za prepoved neofašističnih in neonacističnih skupin v Evropski uniji. Pravno ne zavezujočo resolucijo so sprejeli s 355 glasovi za, 90 proti in 39 vzdržanimi. Besedilo so podprle vse poslanske skupine razen Skupine Evropa svobode in neposredne demokracije, katere članici sta Alternativa za Nemčijo in Gibanje petih zvezd, ter Skupina Evrope narodov in svobode, katere člani so tudi francoska Nacionalna fronta in avstrijski svobodnjaki.

Parlament vidi pomanjkanje »resnih ukrepov zoper neofašistične in neonacistične skupine« kot razlog, ki je omogočil porast ksenofobije v Evropi. Resolucija se opira na podatke Europola, ki ugotavlja, da se je leta 2017 »skoraj podvojilo število posameznikov, pridržanih zaradi skrajnodesničarskih kaznivih dejanj«. Isto poročilo ugotavlja, da so lani v Združenem kraljestvu preprečili vsaj pet terorističnih napadov skrajnih desničarjev.

Resolucija navaja številne primere naraščajoče grožnje neofašizma in neonacizma. Tako med drugim omenja lanske proteste v Varšavi, na katerih smo videli transparente, kot so »Bela Evropa bratskih narodov«, umora britanske poslanke Jo Cox in LGBTQI-aktivista Zaka Kostopulusa ter napad »fašistične skupine CasaPound na poslanko evropskega parlamenta Eleonoro Forenza«.

V večini so za resolucijo glasovali tudi navzoči slovenski evroposlanci, Franc Bogovič, Ivo Vajgl in Romana Tomc. Igor Šoltes in Milan Zver nista bila navzoča, prav tako ne Tanja Fajon, ki je sicer resolucijo vložila v obravnavo v imenu evropskih socialdemokratov. Glasovanja se ni uspelo udeležiti niti Lojzetu Peterletu, ki je sporočil, da bi »glasoval v liniji Evropske ljudske stranke in resolucijo podprl«. Izjema je evroposlanka SDS Patricija Šulin, ki se je pri glasovanju vzdržala. V njeni pisarni so pojasnili, da »obsoja neofašistične in neonacistične skupine v Evropi«, ter dodali, da »pogreša opozorilo pred izenačevanjem domoljubja s skrajnim nacionalizmom, saj prvo predstavlja ponos na državo, drugo pa sovraštvo proti drugim«.

Evroposlanka SDS Romana Tomc je o resoluciji za Val 202 dejala, da moramo skupaj delovati za »onemogočanje vseh tistih, ki neposredno ali posredno takšno nasilje izzivajo«. Še posebej zadnje je zanimivo slišati od poslanke SDS, katere predsednik ne skriva simpatij do slovenske veje Generacije identitete. To je tisto gibanje, ki ga resolucija posebej izpostavlja, ko navaja primere članov gibanj, ki so bili v EU obsojeni spodbujanja k rasnemu in verskemu sovraštvu. SDS je poleg tega še 44-odstotna lastnica Demokracije, ki je prek svoje založbe Nova obzorja izdala slovenski manifest Generacij identitete. Nemško, francosko, avstrijsko, češko in nizozemsko vejo tega gibanja poročilo Europola navaja kot primer skrajno desnega ekstremizma.

V resoluciji je prav tako zapisano, da parlament skrbijo poročila iz nekaterih članic, da »politični voditelji in politične stranke sodelujejo z neofašisti in neonacisti«.