23. 11. 2018 | Mladina 47 | Politika
Ali Janša bere Breivika?
Prvak SDS ponavlja teorije, ki jih je propagiral norveški skrajnež
Lovec na marksiste: Anders Breivik
Tik preden je norveški skrajnež Anders Breivik 22. julija 2011 na otoku Utøya ubil 77 pripadnikov norveške socialdemokratske mladine, je objavil manifest, v katerem je pisal o duhovnih težavah Evrope, ki domnevno ni sposobna »politične obrambe proti islamizaciji«. Najpomembnejši vzrok, zaradi katerega se Evropa islamizaciji ne more upreti, naj bi bil »kulturni marksizem«. O kulturnem marksizmu je Breivik v svojem manifestu pisal na več kot stotih mestih. Kulturni marksizem, je recimo zapisal, ima »vizijo brezrazredne družbe, ne le enakih možnosti, ampak enakih razmer«, v kateri smo vsi enaki, brez identitete, je zapisal. To je bil razlog, zaradi katerega je na njegovi uniformi pisalo »Marxist killer«. In zato si je Breivik za tarčo izbral mlade socialdemokrate.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
23. 11. 2018 | Mladina 47 | Politika
Lovec na marksiste: Anders Breivik
Tik preden je norveški skrajnež Anders Breivik 22. julija 2011 na otoku Utøya ubil 77 pripadnikov norveške socialdemokratske mladine, je objavil manifest, v katerem je pisal o duhovnih težavah Evrope, ki domnevno ni sposobna »politične obrambe proti islamizaciji«. Najpomembnejši vzrok, zaradi katerega se Evropa islamizaciji ne more upreti, naj bi bil »kulturni marksizem«. O kulturnem marksizmu je Breivik v svojem manifestu pisal na več kot stotih mestih. Kulturni marksizem, je recimo zapisal, ima »vizijo brezrazredne družbe, ne le enakih možnosti, ampak enakih razmer«, v kateri smo vsi enaki, brez identitete, je zapisal. To je bil razlog, zaradi katerega je na njegovi uniformi pisalo »Marxist killer«. In zato si je Breivik za tarčo izbral mlade socialdemokrate.
Prvak SDS Janez Janša pa je ta mesec z istimi besedami in podobno razlago, kot jo je v svojem manifestu razširjal Breivik, utemeljil razloge, zaradi katerih bi morale države zavrniti Marakeško deklaracijo. V svojem govoru na kongresu Evropske ljudske stranke (EPP) v Helsinkih je recimo dejal, da je Marakeška deklaracija danes točka delitve na tiste, »ki se zavedamo realnosti trenutka«, in tiste, »ki vidijo v uvažanju čim večjega števila migrantov iz tujega okolja nadaljevanje projekta iz komunističnega manifesta. Naša civilizacija je od znotraj podvržena pritiskom različnih oblik kulturnega marksizma, ki poskušajo razgraditi družino, nacionalno in evropsko identiteto, zasebno lastnino, zasebno šolstvo ter religijo.«
To sicer ne pomeni, da je Janša »prepisoval« od Breivika, je pa očitno, da si je izposodil ideje, ki so razširjene med evropskimi skrajno desnimi skupinami. Breivik je namreč svoj manifest napisal ali prekopiral s pomočjo stikov, ki jih je imel s številnimi skrajneži. To sicer tudi ni bil edina stična točka. Breivik je je recimo v svojem manifestu pisal tudi o tem, da se je Evropa nesposobna braniti pred islamom zaradi slabe vesti, ki jo ima Nemčija. Nemčija naj bi bila v zadnjih šestdesetih letih izpostavljena »paralizi judovske religije holokavsta«, zaradi česar je danes »nesposobna zgraditi politično obrambo proti islamizaciji in kulturnemu marksizmu/multikulturalizmu«.
Podobno razmišlja Bernard Brščič, bivši državni sekretar v vladi Janeza Janše, danes pa ideolog slovenskih skrajno desnih gibanj in strank. Brščič je tako sredi lanskega leta trdil, da je prav Nemčija eden glavnih problemov Evrope, ki se ne more upreti islamizaciji, razlog pa je našel v »mitu« o holokavstu. Razlaga gre tako: Nemčija se izredno težko upira »tujerodni invaziji« zaradi kolektivne krivde, imenovane holokavst. »Nemški narod je žrtev židovskega vsiljevanja in kurjenja možganov s tako imenovano holokavstologijo … Dejansko gre za zelo perfiden način Židov, da so želeli, pravzaprav, nemški um zapreti, ustvariti kolektivno krivdo in ustvariti načrt raznemčenja, razfrancozenja, razangleženja. In vzpostaviti to multikulti distopijo.«
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.