»Sama je to hotela!«

Moški oproščen posilstva, ker je žrtev nosila čipkaste tangice

Letos so Irci na referendumu podprli odpravo prepovedi splava, kar je bil za Irsko pomemben korak naprej na področju pravic žensk. Toda te dni z Irske prihaja zgodba o posilstvu sedemnajstletnice, ki naj bi bila za storjeno dejanje kriva sama, ker je nosila čipkasto spodnje perilo. Odvetnik moškega, ki naj bi dekle posilil, je osemčlanski poroti (v kateri so bile štiri ženske) namignil, naj ob odločanju o krivdi upoštevajo dekletovo spodnje perilo. In res se je porota odločila, da moški ni kriv. »Ali obstaja možnost, da jo je obtoženec privlačil, da je bila odprta za to, da bi nekoga spoznala in bila z njim? Samo poglejte, kako je bila oblečena. Nosila je tangice s čipko spredaj,« je izjavila višja svetovalka Elizabeth O’Connell. Pri namigovanju, da je bil odnos sporazumen, se ni zmenila za besede dekleta, ki je dejalo, da pred tem nikoli ni imelo spolnih odnosov in da je bilo v dejanje prisiljeno. »Pravkar si me posilil,« naj bi dejalo obtožencu, on pa ji je odvrnil: »Ne, pravkar sva seksala.«

»Domneve, da je dekle ’to samo hotelo’, ker je bilo tako oblečeno, nas ne presenečajo,« je razsodbo komentirala Noeline Blackwell, predstojnica dublinskega kriznega centra za pomoč žrtvam posilstva. »Ko spremljamo žrtve na sodišče, ves čas vidimo, kako so njihove obtožbe diskreditirane s pomočjo stereotipov, ki spremljajo posilstvo.«

To nas spomni na dogodke pred skoraj dvajsetimi leti, ko je vrhovno sodišče v Italiji razsodilo, da ženska ne more biti posiljena, če nosi tesne kavbojke. Teh namreč posiljevalec ne more potegniti z nje, mora jih sleči sama, to pa pomeni, da je odnos sporazumen. Številne žrtve posilstva, ki so med zločinom nosile kavbojke, so se takrat oglasile in protestirale, da so jih slekle same, ker so bile paralizirane od strahu –vendar je še vedno šlo za posilstvo.

A stereotipi, povezani z oblačili žrtev, so očitno močni. Na začetku leta so v Bruslju odprli razstavo, naslovljeno »Je to moja krivda?«, na kateri so bile prikazane replike oblačil žrtev posilstva – ravno zato, da bi pokazali, kako oblačila s posilstvom nimajo nobene povezave. Na razstavi je bilo mogoče videti vse mogoče, od pižam pa do otroške majice z motivom mojega malega ponija. »Prepričanje, da so oblačila, ki jih je žrtev nosila, prispevala k posilstvu, je za žrtve izjemno škodljivo,« so takrat povedali organizatorji.