Lara Paukovič
-
30. 12. 2022 | Mladina 52 | Kultura
Ivana Djilas: A si lahko vsaj enkrat tiho
Priljubljena Mladinina kolumnistka brez dlake na jeziku, kot jo imamo najraje: osebno, brez cenzure, duhovito o malodane vseh relevantnih temah današnjega časa. -
23. 12. 2022 | Mladina 51 | Kultura
Dobro znana literarna anekdota, ki je skorajda že prerasla v legendo, gre takole: leta 1912 je André Gide, priznani pisatelj in urednik pri založniški hiši Nouvelle Revue française, kasneje tudi dobitnik Nobelove nagrade, prejel rokopis. Šlo je za prvi del cikla, ki naj bi se imenoval Iskanje izgubljenega časa – prvi del je nosil naslov V Swannovem svetu. Če bi se poglobil vanj, bi ugotovil, da kar 60 uvodnih strani govori o dečku, ki zaradi odhajanja spat doživlja travmo, saj je težko ločen od mame. To se ne zdi preveč obetavno. Potem sledi nenavaden odlomek namakanja koščka peciva magdalenice v čaj, to pa dečku, ki je zdaj moški, spričo povezave med okusom in spominom prikliče v zavest še preostanek spominov iz otroštva, neodvisnih od te travme.
-
2. 12. 2022 | Mladina 48 | Kultura | Portret
Jožica Avbelj / Igralka, ki jo je svoj čas poznala vsa Jugoslavija
Poleg množice vlog, ki jih je ustvarila v štiridesetih letih na odrskih deskah in na filmu (med drugim je igrala v filmih Nasvidenje v naslednji vojni, Pod njenim oknom in nazadnje v filmu Prasica, slabšalno ime za žensko, kjer ji je bilo, pravi, v posebno čast nastopiti s Špelo Rozin), je legendarna igralka Jožica Avbelj (rojena 1951) prepoznavna tudi po ognjeno rdečih laseh, nalezljivem smehu ter simpatični govorici, v kateri se narečno (ljubljansko-gorenjsko-notranjsko) obarvana slovenščina prepleta s slengom, anglicizmi in srbohrvatizmi.
-
28. 10. 2022 | Mladina 43 | Kultura | Knjiga
Roman Luster (naslov bi lahko prevedli kot Lesk) zadnje leto kraljuje na lestvicah vrhuncev milenijske književnosti. »Napeta, ostra, zabavna knjiga o tem, kako je biti mlad ta hip. Brutalna je in briljantna,« ga je posrečeno opisala znana britanska pisateljica Zadie Smith, ki je njegovo avtorico le nekaj let prej poučevala na Univerzi v New Yorku. Gre za Američanko Raven Leilani, rojeno leta 1990, ki je diplomirala iz angleščine in psihologije, ukvarja pa se tudi z vizualno umetnostjo. Roman Luster je njen prvenec in takoj po izidu konec leta 2020 se je v ZDA zavihtel na lestvico najbolje prodajanih knjig, prejel je nagrado kirkus za leposlovje, nagrado Dylana Thomasa, bil nominiran za žensko nagrado za leposlovje in druge. V slovenskem prevodu ga še nimamo, a zaradi aktualnosti in odlično ujetega zeitgeista si kljub temu zasluži pozornost.
-
21. 10. 2022 | Mladina 42 | Kultura | Portret
Joži Šalej – glasbenik, ki pričara zvočno kuliso
Večkrat sliši, da je kot džuboks, saj je mogoče iz njega izvabiti vsestransko raznovrstne zvoke: pop, jazz, zborovsko glasbo, folk, etno ... Ni treba, da imate za to pri sebi kak kovanec – pomaga pa, če se z njim znajdete na isti zabavi (čeprav jih trenutno ne obiskuje prav pogosto). Če je v prostoru klavir, se zna zgoditi, da bo igral do jutra. V prvi vrsti je namreč pianist. Ker je njegov oče muzikant, ki je vzdrževal (in še vzdržuje) godčevsko tradicijo, je zrasel ob zvokih klavirja in harmonike in glasba ga je hitro zamikala. Nadaljevanje je pričakovano: nižja in srednja glasbena šola, smer klavir, pevski zbori, klavirski in pevski nastopi na prireditvah in proslavah. »To se mi je zdelo čisti žur in že kot otrok sem bil zapečaten,« se nasmehne Joži Šalej (rojen 1972). Njegovi sošolci in prijatelji iz tistega časa se ga bržkone spomnijo po tem, da jih je na rojstnodnevnih praznovanjih zabaval z igranjem klavirja – čeprav je imel klasično pianistično izobrazbo, je hitro usvojil tudi priredbe skladb z vrhov pop lestvic.
-
14. 10. 2022 | Mladina 41 | Kultura
Štiri črne mravljice imajo rešitev za vse. Od nenadzorovanega prdca do strahu pred izgubo bližnjih. V knjigi Štiri črne mravljice: od jutra do jutra pravljičarke Anje Štefan se z bralci družijo v telesih, ki jim jih je narisal Mladinin hišni ilustrator Tomaž Lavrič.
-
14. 10. 2022 | Mladina 41 | Kultura | Portret
Nik Erik Neubauer – fotograf, ki je bil uvrščen med najboljše v Evropi
Italijanski pregovor pravi, ko prideš na jug, jokaš dvakrat: ob prihodu in ob odhodu. No, pravzaprav se pregovor nanaša konkretno na Neapelj, a ne bomo malenkostni, kajti duh, s katerim se ponaša to kaotično mesto, je mogoče začutiti tudi drugod na italijanskem jugu. Fotograf Nik Erik Neubauer to dobro ve. V južni Italiji, v mestu Bari, je pred leti preživel nepozabno obdobje študentske izmenjave, iz katere se je rodil avtorski projekt, razstava in fotoknjiga z naslovom Ko greš na jug, vedno jokaš dvakrat. »Hotel sem v Berlin, pristal pa sem v Bariju,« se nasmehne. »A takoj, ko sem prišel tja, me je mesto posrkalo vase. Njihova hrana, kultura, strast, ki jo Italijani z juga vnašajo v čisto vse, kar počnejo.«
-
30. 9. 2022 | Mladina 39 | Kultura | Portret
Pesnik, urednik, organizator dogodkov, ki postaja živa knjiga
Lahko bi rekli, da ga brez poezije ne bi bilo. Z njo je njegov oče namreč osvojil mamo. Ta se je iz Podnarta vozila v Ljubljano, kjer je nekaj mesecev delala v baru za Bežigradom. Kadar se je oče ustavil na pijači, ji je prinesel sendvič, a je njega in sendviče gladko ignorirala. Če nekega dne vendarle ne bi zagrizla vanj in presenečena odkrila papirja, stlačenega nekam med sir in salamo, morda nikoli ne bi ugotovila, da se v njem skriva – pesem. Od tedaj je bila na sendviče in njihovo vsebino pozornejša.
-
23. 9. 2022 | Mladina 38 | Kultura | Portret
Pisateljica, ki je nemščino naštudirala z muko, a se ji je to poplačalo
Zamislite si, da se zaradi ljubezni brez predhodnega znanja jezika preselite v drugo državo. No, nekaj ste se naučili med šolanjem, a vseeno ne toliko, da bi se znali tekoče sporazumevati. Začnete z učenjem prek hitrih tečajev v smislu »Nemščina brez muke« po metodi Assimil in počasi napredujete. Sčasoma ste pripravljeni na večji izziv. Odločite se, da boste začeli v jeziku, ki ga še niste povsem zagrabili za roge, pisati leposlovje. Prijavite se na natečaj, namenjen priseljencem, in osvojite tretjo nagrado. To vas opogumi. Čez nekaj časa imate zunaj prvi roman v tujem jeziku, nekaj let pozneje pa v državi, kamor ste se priselili, Avstriji, osvojite eno najprestižnejših nagrad na področju leposlovja.
-
26. 8. 2022 | Mladina 34 | Kultura
Digitalizacija in z njo razmah družbenih omrežij sta povzročila, da se nam načini komunikacije, ki so bili za, denimo, naše starše in stare starše povsem vsakdanji in sprejemljivi, naenkrat zdijo nepredstavljivi. Za pisanje pisem si je bilo treba vzeti čas in najti prostor, da te ni nihče zmotil, včasih je to trajalo več dni. Potem so k naslovniku, če je bil ta na drugem koncu sveta, potovala nekaj tednov, mesecev, vmes so se lahko izgubila in nemogoče je bilo vedeti, kaj se je z dopisovalcem ali dopisovalko, posebej, če je šlo za ljubljeno osebo, zgodilo. Ima drugega? Je umrla?
-
5. 8. 2022 | Mladina 31 | Kultura
Trajnost, počasna moda, ekološka, etična proizvodnja oblačil, zelene modne znamke ... vsem tem buzzwordom se zadnjih nekaj let, odkar se je začelo glasneje govoriti o negativnem vplivu modne industrije na okolje – ta megalomanska in dobičkonosna panoga je tretji največji onesnaževalec planeta, takoj za naftno industrijo in živinorejo –, težko izognemo. Nenadna ozaveščenost je bržkone vsaj delno »davek« dokumentarca The True Cost (Prava cena) iz leta 2015, ki govori o brutalnem ozadju modne industrije, od onesnaževanja okolja do premalo plačanih ali celo neplačanih delavcev, in mu je sledila serija raziskav in člankov o tej temi. Tega niso krive le znamke hitre mode, na primer Zara ali vse bolj priljubljen kitajski modni velikan Shein, ki cenena oblačila, za katera je treba odšteti le nekaj deset evrov, kupcem dostavlja neposredno iz tovarn na Kitajskem – tamkajšnji delavci naj bi bili nedavno na listke na oblačilih pisali pozive na pomoč, tako kot so pred leti podobna sporočila v Zarine kose skrivali siromašni in preobremenjeni tekstilni delavci v Turčiji. Ne, v podobno slabih razmerah delajo tudi delavci iz tretjega sveta, ki jih za izdelavo oblačil novačijo denimo pri uglednih Pradi, Fendiju in Diorju.
-
29. 7. 2022 | Mladina 30 | Kultura | Portret
Igralka in pesnica, ki je prejela vse nagrade, kar jih slovenska igralka lahko dobi
Kot otrok je izjemno rada opazovala ljudi. Skrita v kakšnem kotu je željno srkala dogajanje iz okolice. Hitro jih je znala prebrati, pa tudi imitirati. Ugotovila je, da to zabava njene prijatelje in vrstnike. To je bil za introvertiranega otroka, ki se je rad zatekal v sanje, način, da se začne odpirati v družbo. Skozi humor je prodrla do ljudi, pomagal ji je, da je ni bilo več strah zbliževati se z drugimi.
-
29. 7. 2022 | Mladina 30 | Kultura
Predsedniška štipendistka si? To pa zveni, kot da boš nekega dne predsednica. To misel v seriji The Dropout (Faliranka) glavni junakinji Elizabeth Holmes, tedaj še najstnici, ki je na obisk prišla s starši in bratom, navrže Lorraine, žena zdravnika in izumitelja Richarda Fuisza. Prav on bo nekaj let kasneje, ko bodo mediji Elizabeth Holmes razglasili za eno najbolj perspektivnih ameriških podjetnic in hkrati za najmlajšo »self-made« milijarderko, postal eden njenih najbolj zagrizenih spremljevalcev – in nazadnje tudi nasprotnikov. »Nočem biti predsednica, želim biti milijarderka,« hladnokrvno odvrne rosno mlada Elizabeth.
-
22. 7. 2022 | Mladina 29 | Kultura | Portret
Igralka, ki bi skoraj ostala brez službe, danes pa je deležna stoječih ovacij
Rojena je leta 1960 v Ljubljani, najbolje se počuti na živahnih punktih v središču mesta ali, jasno, v katerem od mestnih teatrov. V enem od njih, Mestnem gledališču ljubljanskem, je tudi zaposlena. Zdi se, da od nekdaj, a gotovo še kdo pomni, da je prvih nekaj let po končani Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo preživela v Prešernovem gledališču Kranj, kjer je kariero začela z velikim zamahom: za mnoge sta bili izredni njena Marta v Kdo se boji Virginije Woolf, ki jo je leta 1990 režirala Barbara Hieng Samobor, in Nora v Hiši lutk Henrika Ibsena (1992) v režiji Dušana Mlakarja; leta 1994 je za gledališko ustvarjanje zadnjih dveh let prejela nagrado Prešernovega sklada. Pa vendar je imela občutek, da bo obtičala na mestu, če se ne premakne drugam. Dala je odpoved, približno leto dni preživela na svobodi in leta 1995 vstopila v ansambel Mestnega gledališča, kjer je še danes.
-
15. 7. 2022 | Mladina 28 | Kultura
Vžigalice v skupni vrednosti približno 7000 evrov. Če vemo, da škatlica stane od nekaj centov do štiri evre za tiste bolj sofisticirane, s katerimi si prižigamo cigare, si lahko približno izračunamo, koliko vžigalic je za to vsoto pristalo v impresivnem projektu Tine Kolenik: približno milijon. Kostumografka, vizualna umetnica, docentka kostumografije na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo ter polovica umetniškega tandema Eclipse, ki ga sestavljata skupaj z ilustratorko Samiro Kentrić in ki je v poznih devetdesetih buril duhove z za marsikoga kontroverznimi projekti, ki so prevpraševali spolnost in pornografijo, je štiri leta malodane živela sredi vžigalic, prinesenih z različnih koncev sveta: ležale so pod posteljo, po tleh kuhinje, dnevne sobe in spalnice, kjer je iz njih ustvarjala kostume kultnih vladarjev.
-
15. 7. 2022 | Mladina 28 | Kultura | Portret
Črkoljub, ki kljub digitalizaciji ohranja staro tiskarsko obrt
Ko se boste lepega dne sprehajali po stari Ljubljani – se spustili po slikoviti Križevniški ulici navzdol in zavili desno ali pa od Prešernovega trga korakali po promenadi ob Ljubljanici v smer Trnovega –, vas bo pot morda zanesla v prostor, na katerem piše tipoRenesansa. Studio za visoki tisk, kot se prostor uradno imenuje, na prvi pogled ni posebej opazen, razen da je v znameniti Zoisovi palači, a ko boste stopili v notranjost, se vam bo odprl nov svet. Stari tiskarski stroji, regali, polni tiskarskih črk, kamni z vklesanimi inicialkami, plakati in vizitke z različnimi estetskimi tipografijami, kupi papirja, pa še in še. Marsikaj, kar boste videli, je tudi naprodaj, saj je prostor studio in trgovina obenem. Nekje v prostoru sedi Marko Drpić in počne ... karkoli že. Morda je ravno sredi tiskanja vizitk, morda se pripravlja, da se bo odpeljal na drug konec Slovenije po odsluženo tiskarsko opremo (ljudje ga namreč pogosto kličejo, kadar prenavljajo prostore, kjer so imeli spravljeno tovrstno opremo, kajti vedo, da bi ga znala zanimati), morda se posveča kaligrafiji, saj si je nekdo zaželel posebno vabilo za poroko ali knjižno posvetilo, morda vodi delavnico tiskanja plakatov za otroke ...
-
8. 7. 2022 | Mladina 27 | Kultura
Morda ste na dopustu že bili, nemara se na letovanje še odpravljate – kjerkoli že boste, si vzemite čas za branje. Nedavno je namreč izšlo kar nekaj knjig, ki si zaslužijo vašo pozornost. Da boste lažje krmarili med svežimi izdajami domače in prevodne literature, naj vam na pomoč priskoči naš tradicionalni seznam bralnih priporočil, preverili pa smo tudi, kaj te dni najraje prebirajo v angleško govorečem svetu.
-
17. 6. 2022 | Mladina 24 | Kultura | Portret
Pisateljica, ki je napisala knjigo za vse neslovenske otroke brez vzornikov
»Kako pohvalno, da se je končno ena priseljenka naučila naš jezik in da piše knjige, ne pa te v trgovinah ali na pošti, ki še zdaj ne znajo slovensko.« V takšnem slogu se berejo nekateri pokroviteljsko-ksenofobni komentarji k nedavni izdaji njenega knjižnega prvenca, ki je dodal še en kamenček v mozaik literarne obravnave priseljenstva na Slovenskem. Pri tem verjetno ne slutijo, da komaj dvajsetletna Selma Skenderović (rojena je leta 2001) v svojem delu daje polnopraven glas in empatično odpira prostor za vse Sanele, Selme, Esme in Have, ki jim gredo tako v nos – kljub njihovemu neznanju slovenščine in dejanjem, ki jih marsikdo vidi kot načrtno neprilagojenost.
-
17. 6. 2022 | Mladina 24 | Kultura
Ena velikih družinskih dram 20. stoletja je Dolgega dneva potovanje v noč Eugena O’Neilla, modernistična klasika, napisana v štiridesetih letih. Lahko bi rekli, da vsebuje vse, kar pričakujemo od ameriške (ali katerekoli) disfunkcionalne družine: izgubljene iluzije. Zlorabo opiatov. Promiskuiteto. Ljubosumje. Potlačeno jezo. Frustracije, ki navadno – kako pripravno – izbruhnejo ravno ob obroku za jedilno mizo. Rivalstvo med sorojenci. Popoln propad in resignacijo nekaterih akterjev. Avgust v okrožju Osage (2007), po kateri je bil posnet tudi hollywoodski film z Meryl Streep v glavni vlogi (2013), se zdi njena sodobnejša ustreznica, ki obkljuka vse zgoraj naštete kategorije ter razpoke v družinski celici razkrije še odločneje in predvsem brutalneje.
-
3. 6. 2022 | Mladina 22 | Družba
Predstavljajte si: v četrtek se pozno popoldne vrnete iz službe. Izklopite računalnik, saj vas delodajalec po zakonu ne sme nadlegovati zunaj delovnega časa, in začnete pakirati. Konec tedna se je začel in preživeli ga boste na morju, v šotoru v hribih ali pa ne boste šli nikamor in boste naslednje dni samo ležali na kavču, malo pospravili po stanovanju, prebrali dobro knjigo, se odpravili na sprehod. Bistveno je, da boste imeli za to na voljo kar tri dni. Štiri dni delate, tri dni počivate. Kako se vam zdi?
-
3. 6. 2022 | Mladina 22 | Družba
Konec maja je organizacija Human Rights Watch (HRW) raziskala odgovornost vlad po svetu za kršitve otrokovih pravic, ki se dogajajo pri uvajanju spletnega učenja. Izsledki niso spodbudni: 49 večjih držav je s svojimi odločitvami prispevalo k posegom v otrokove pravice, saj so njihova ministrstva med zaprtjem šol zaradi pandemije podpirala spletne učne platforme, ne da bi pri tem ustrezno zavarovala zasebnost otrok.
-
3. 6. 2022 | Mladina 22 | Kultura
Ukradena intima Pamele Anderson
Na silvestrovo leta 1994 sta se Pamela Anderson, takrat predvsem hiperseksualizirano Playboyevo dekle in zvezda nadaljevanke Obalna straža, in Tommy Lee, bobnar skupine Mötley Crüe, v osemdesetih letih izjemno priljubljene glam metalske skupine, ki pa je bila v tistem času že v rahlem zatonu, spoznala v nočnem klubu. Samo nekaj mesecev pozneje sta se v Cancunu spustila v romanco in se po štirih dneh poročila – s tatuji imen drug drugega namesto prstanov. Slavna, bogata, privlačna, strastna, divja, nepremišljena in predvsem noro zaljubljena (vsaj na začetku je bilo videti tako) sta bila magnet za medije in oboževalce, zato so prežali na vsak njun korak. Kot jastrebi so planili tudi, ko se je čez dve leti v globinah interneta, tedaj precej neznanega in neraziskanega koncepta, pojavil intimen posnetek para, ki ga javnost ne bi smela nikoli videti.
-
27. 5. 2022 | Mladina 21 | Družba
Ta teden so bili javno predstavljeni najnovejši rezultati meritev za športnovzgojni karton – do zdaj so obdelani podatki približno polovice slovenskih osnovnošolcev. Dve pretekli »koronski« šolski leti sta bili za gibalni razvoj slovenskih osnovnošolcev pogubni. Se je v tem, počasi iztekajočem se šolskem letu, ko popolnega zaprtja šol sicer nismo imeli, zato pa kar nekaj karanten, vendarle kaj spremenilo na bolje?
-
27. 5. 2022 | Mladina 21 | Svet
Boleče menstruacije strokovno imenujemo dismenoreja, v rodni dobi pa jih doživlja večina žensk. Lahko se pojavljajo občasno ali stalno, če gre za primarno dismenorejo, so vezane le na mladost, če gre za sekundarno, so značilne tudi za srednja leta oziroma še v času po porodu – takšna oblika je večkrat povezana z bolezenskimi stanji, kot je endometrioza.
-
13. 5. 2022 | Mladina 19 | Politika
Najprej je bil posnetek. Nastal je leta 2019 v Jelšanah, kjer je okoli 400 ljudi protestiralo proti načrtovanemu migrantskemu centru. Na posnetku ugledamo na prvi pogled precej moderno starejšo gospo: našminkano, v džins jakni, s kratko pričesko in sončnimi očali ter s slovensko zastavo v roki. A v naslednjih nekaj sekundah posnetka gospa pokaže bolj nazadnjaško naravo. Z zastavo namreč prične divje mahati in z njo tolči ob tla, obenem pa delirično kriči: »Tukaj je Slovenija! Tukaj je naša zemlja! To je Slovenija! Ne damo Slovenije! Banda! Tukaj ne boste naredili begunskega centra!« Doda še, da so »njeni strici umrli za Slovenijo« in da bo svojo zemljo, če bo potrebno, pred begunci branila z orožjem.
-
6. 5. 2022 | Mladina 18 | Družba
»Ta hip bi nujno potrebovali ministra, ki bi pridobival izkušnje na terenu«
Šolstvo je v krču: spet se srečuje s stisko učencev ob prijavah na srednje šole in z visokimi omejitvami vpisa, ki vse jasneje nakazujejo, kako neustrezen je trenutni sistem točkovanja, po drugi strani pa se ravnokar oblikuje nova vlada in z njo novo ministrstvo za izobraževanje. Gregor Deleja, ravnatelj Gimnazije Celje Center, je vodja Partnerstva za kakovosten in pravičen vzgojno-izobraževalni sistem, v katerem sodelujejo številni strokovnjaki s področja šolstva, njihov cilj pa je oblikovanje smernic za celostno spremembo sistema, ki jih nameravajo v roku enega leta predati novi oblasti.
-
29. 4. 2022 | Mladina 17 | Politika
Na pobudo vlade je bilo letošnje leto razglašeno za leto italijanskega skladatelja Giuseppeja Tartinija – ob 330. obletnici njegovega rojstva –, ki se je rodil v Piranu, mesto pa je pomembno zaznamovalo njegovo glasbeno izobraževanje in ustvarjanje. Zato je še toliko nenavadnejša odločitev kulturnega ministrstva, da prav v tem letu odreče sredstva Tartinijevemu festivalu, ki uspešno deluje že dve desetletji in je eden prepoznavnejših festivalov baročne glasbe v tem delu Evrope. Po besedah programskega vodje Milana Vrsajkova in umetniške vodje Jasne Nadles so se organizatorji konec lanskega leta prijavili na štiriletni programski razpis ministrstva, vendar na njem kljub ustreznim referencam, uspešno izpeljanim festivalom v času pandemije in napovedi vrhunskega programa niso bili izbrani. Sledila je še prijava na štiriletni projektni razpis, a je ministrstvo sredstva Tartinijevemu festivalu odtegnilo tudi na tem. Enaindvajseti festival, ki bo potekal od 18. avgusta do 5. septembra, se bodo sicer kljub bistveno nižjim sredstvom potrudili izpeljati v čim bolj neokrnjeni obliki, v prihodnjih letih pa bo njegov obstanek vprašljiv.
-
29. 4. 2022 | Mladina 17 | Kultura
Zgodnje jutro je. Mesta se počasi, lenobno prebujajo – večina pravzaprav še spi –, on pa že sedi za mizo in tipka. Dan za dnem vestno oddela dve jutranji uri; največ tri, sicer delo ni kakovostno, nekaj najhujšega pa je naslednje jutro spet sesti k računalniku in ugotoviti, da je vse, kar si napisal, za odmet. Ni pisatelj, a njegovo delo ne zahteva nič manj pozornosti, natančnosti, jezikovne bravure in domišljije. Prevajalec je. V tem primeru Srečko Fišer, ki je v slovenščino nedavno prevedel celoten Canzoniere (Pesmarico), ustvarjalni vrhunec enega največjih pesnikov italijanske in evropske književnosti Francesca Petrarca. Poznamo ga tudi po prevodih Umberta Eca, Itala Calvina, Kazua Ishigura, Virginie Woolf, Samuela Becketta, Williama Shakespeara, Ernesta Hemingwaya in drugih. Ponaša se s Sovretovo nagrado, ki jo je dobil za prevoda izvrstnega Ishigurovega romana Ostanki dneva in V smrtni uri Williama Faulknerja, z Borštnikovo nagrado za prevod dramskega besedila Hamlet ter z Bevkovo nagrado za prevajalske dosežke.
-
22. 4. 2022 | Mladina 16 | Družba
Starši in učenci devetih razredov osnovne šole so ob letošnjih prvih podatkih o vpisu v srednje šole obnemeli: kar na 20 gimnazijskih programih v osrednjeslovenski regiji – torej v Ljubljani – imajo presežek vpisa. Na Gimnazijo Ledina, denimo, je na 196 mest vpisanih rekordnih 130 otrok preveč (skupno 326 prijav), na splošnem programu Gimnazije Poljane imajo 239 prijav za 168 mest, na splošnem programu Gimnazije Bežigrad 232 prijav za 196 mest, na Gimnaziji Moste je pri 140 mestih, ki so na voljo, 40 presežnih prijav, na Gimnaziji Vič pa 67 – mest je sicer 168. Kot je v Dnevniku opozorila redna profesorica na Fakulteti za družbene vede Tanja Oblak Črnič, bo za vstop v najbolj zaželene gimnazijske programe deveti razred treba končati s samimi petkami. »Izkušnje iz preteklih let so na te trende že opozarjale. A ker so prihodnje generacije še številnejše, je stanje že za sedanje učenke in učence 7. razreda več kot stresno – z vsakim zdrsom v oceni jim je lahko jasno, kako težko bo čez dve leti sploh razmišljati o želeni šoli. Možnosti se namreč sproti krčijo,« je še zapisala Tanja Oblak Črnič. Ocene že dlje niso več realni kazalec znanja, sploh pa ne zdaj, ko je za nami pandemija, med katero so se kriteriji pri ocenjevanju precej znižali – so le sredstvo za nabiranje točk, ki omogočajo vpis na želeno šolo.
-
22. 4. 2022 | Mladina 16 | Družba
Baročne tapete, ki jih je v filmu Zajtrk pri Tiffanyju za spalnico Paula Varjaka (igra ga George Peppard) izbrala njegova premožna ljubica. Razkošna dnevna soba v muzikalu Visoka družba, opremljena z metino zelenimi tapetami v slogu kitajskih stenskih poslikav. Zlatorumene tapete z vzorci, ki spominjajo na lovorove vence, v spalnici Anne Kalman (Ingrid Bergman) v romantični komediji Nediskretna. Vsi trije filmi, ki danes veljajo za klasike, so bili posneti v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja. A tudi, če med ogledom drugih filmskih izdelkov iz tega časa pozorneje opazujemo notranjo opremo domov, bomo težko našli stanovanje ali hišo, ki tapet ne bi imela v vsaj enem prostoru.
