Nam pogled nazaj lahko omogoči nov začetek?

Skupinska razstava Ne glej nazaj, okej?, na kateri se z deli različnih žanrov, predstavlja 20 domačih in tujih umetnikov

V Umetnostni galeriji Maribor bodo 30. novembra ob 19.00 odprli skupinsko razstavo z naslovom Ne glej nazaj, okej?, ki izhaja iz prepričanja," da preteklosti v obliki pisane zgodovine ali doživetih spominov, kulturne dediščine ali političnih simbolov ne doživljamo kot zaključene zgodbe, temveč kot polje možnih novih izkušenj, ki od nas vseh zahteva prispevek kreativne in kritične odgovornosti." Razstava v razmislek ponuja vprašanje, ali nam pogled nazaj lahko končno omogoči nov začetek? Avtorji na razstavi predstavljajo dela različnih žanrov: instalacije, video in projekcije, risbe, slike in performativne intervencije. Kustosinja: Simona Vidmar, asistent: Jure Kirbiš.

Spomin v svojih številnih manifestacijah − kot individualni, zgodovinski, družbeni, kulturni, politični spomin − in soočanje z njim skozi procese prisvajanja, poustvarjanja, animiranja, potvarjanja − je postal osrednje orodje za raziskovanje in razumevanje našega občutenja preteklosti in aktualnih realnosti. Spomin je vpliven in kompleksen mehanizem, ki oblikuje našo identiteto in nam omogoča občutek pripadnosti. Je na presečišču med dejstvi in fikcijo, posega v naše dnevno življenje ter megli koordinate časa in prostora. 

Obsedenost s spominom je pomemben simptom naše kulturne sedanjosti, pogojen s sodobnimi načini reproduciranja in komuniciranja. Način, kako danes razmišljamo o preteklosti, je vedno bolj spomin brez nacionalnih meja. Horizont časa in prostora se je razširil preko lokalnega in nacionalnega. Ob tem se zdi, da je obilica diskurzov o spominu in spominjanju, ki zaznamujejo novi milenij, zamenjava za aktivistično navdušenost nad obljubami prihodnosti, ki so bile značilne za prejšnje stoletje. 

"Zanima nas, kakšna je vloga umetnosti v tem zapletenem in protislovnem procesu, ki je navidezno bolj povezan s preteklostjo kot prihodnostjo. Razstava Ne glej nazaj, okej? predstavlja tiste prakse znotraj sodobnoumetniške produkcije, ki k spominjanju in dekonstrukciji zgodovine pristopajo drzno; prakse, ki individualno spominjanje in konflikte zgodovinjenja soočajo v brezkompromisnih dejanjih; in prakse, ki z željo po razdiranju konvencij ob formalno prepričljivem jeziku humorja, absurda, poetike ali redukcije v sebi nosijo neposlušnost in upor,"pravi kustosinja Simona Vidmar.

Na razstavi sodelujejo: Adel Abdessemed, Sarah Abu Abdallah, Allora & Calzadilla, Mounira Al Solh, Francis Alÿs, Nika Autor, Morten Barker, Nataša Berk, Ana Dana Beroš, Jasmina Cibic, Cao Fei, Vadim Fiškin, Tanja Lažetić, Nina Mangalanayagam, Emeka Ogboh, Agnieszka Polska & Witek Orski, Hrair Sarkissian in Massinissa Selmani.