Darilo iz New Yorka

Zagotovo ni mačji kašelj v zbirko pridobiti kar 35 plakatov Miltona Glaserja. In prav zaradi tega, ker to ni najlažja zbirateljska naloga, ima ta donacija botra. To je Mirko Ilić, uveljavljeni grafični oblikovalec svetovnega slovesa iz New Yorka, ki od leta 2015 redno obiskuje Ljubljano kot gost in predavatelj na Festivalu strpnosti. A brez Glaserjeve dobre volje te donacije seveda ne bi bilo. Glaser Iliću zaupa, sta dolgoletna prijatelja, pogosto sta sodelovala pri skupnih projektih in v isti stavbi na vzhodni strani Manhattna imata vsak svoj atelje. Tokrat ni prvič, da je slovenska javnost s posredovanjem Mirka Ilića v stiku z mislimi, dejanji in stvaritvami Miltona Glaserja.

Maja 2009 je bila v Galeriji Vžigalica v Ljubljani na ogled razstava njegovih plakatov in že takrat je pokazal širokosrčnost, saj je ob odprtju vsak udeleženec dobil v dar po en njegov plakat. Junija istega leta je dal ekskluzivni intervju za Mladinino posebno izdajo Intervjuji. Med drugim je takrat razmišljal tudi o razmerju med umetnostjo in politiko ter poudaril, da umetnosti ni mogoče ločiti od politike, tako kot kulture ni mogoče ločiti od gospodarskih in družbenih razmer, spodbud in pomoči. »Vse je povezano med seboj, je enoten sistem. Vsako dejanje ima posledico, vse vpliva na življenje in tega se zavedam.« Poleg tega je prepričan, da ni razlik v rezultatih njegovega dela, bodisi da načrtuje plakat s političnim namenom in vsebino bodisi da ustvarja za socialno in družbeno korist, za eno izmed kulturnih ustanov ali zgolj za svoj užitek. Vedno dela z enako vnemo in predanostjo metjeju.

Na Glaserjevih plakatih in tudi pri vseh drugih njegovih delih – knjigah, revijah (npr. New York Magazine), celostnih podobah, ovitkih plošč itd. – opazimo odličnost risbe in dobro poznavanje slikarstva ter zgodovine umetnosti. Klasični likovni elementi so zanj podlaga, zelo pomembna je barva, in ker je grafični oblikovalec, se zaveda pomena oblike črke in izbire tipografije kot enega izmed elementov sporočilnosti plakata. Je tudi mojster spretne rabe simbolov in z ustrezno izbiro teh nagovori široko občinstvo. Ob vsem tem sta njegova humor in iskrivost pravi komunikacijski kanal do naslovnika. »Številna dela preizprašujejo teorijo komunikacije in percepcije. Celo namenoma krši pravila oblikovanja plakata!« zapiše v strokovnem besedilu za razstavno zloženko dr. Petra Černe Oven, predavateljica na oddelku za vizualne komunikacije na ALUO v Ljubljani.

Glaser je imel v drugi polovici 20. stoletja kar močan vpliv na ameriško grafično oblikovanje in je bil neke vrste ameriški odgovor na švicarski internacionalni slog, ki je takrat iz Evrope pljuskal čez ocean. Studio Push Pin, katerega ustanovitelj je bil Milton Glaser (skupaj s Seymourjem Chwastom in Edwardom Sorelom), je leta 1955 zagrizel nazaj v zgodovino, v tradicijo grafičnega oblikovanja in ilustracije. Kot ugotavlja Petra Černe Oven, »so v Push Pinu obravnavali raznolike projekte ekscentrično in eklektično, ne glede na to, ali je bila to knjiga, plakat, ovitek za ploščo, črkovna vrsta, revija ali znak za celostno podobo; vsak projekt je nosil izrazito sodoben nabor oblik.« Seveda lahko ugotovimo, da je Glaser velik eklektik, je pa ustvaril prepoznaven grafični jezik. V zvezi s tem se zdi, da je treba vedno znova spomniti, da je avtor znamenitega logotipa iz leta 1977 I love New York, ki je bil prav zaradi detajla – besedo love je zamenjal s simbolom srca – neštetokrat kopiran. Številni posnemovalci so njegov način uporabili v marsikateri »svoji komunikacijski strategiji«. Leta 2001, po terorističnem napadu na newyorška dvojčka, je ta logotip dopolnil z besedami I love New York more than ever in rdečemu srcu dorisal temno senco.

Danes je 89-letni Glaser še vedno zvest svojim delovnim načelom. Vedno je risal z roko in to počne še zdaj, ne uporablja računalnika, prepričan je, da zaradi tega drugače razume vlogo oblikovalca v tem svetu in tudi zelo drugače razmišlja. Eno izmed svojih knjig je naslovil Risanje je mišljenje, in to v smislu, kako lahko roka, ki riše, vodi misel. Hkrati je omenil, kako je med popotovanjem po Evropi risal in ne fotografiral: »Če bi fotografiral, kar sem videl, se tega danes ne bi več spomnil, a ker sem risal, se še vedno spomnim vsega.« Zato so njegovi risani dnevniki umetnine zase, teh žal v MGLC ne boste videli. Videli pa boste 28 plakatov klasične velikosti 90 x 60 centimetrov, torej plakate, ki so zaradi današnjih gromozanskih billboardov postali relikt preteklosti. In ja, lepo je v živo videti Glaserjeve plakate. V takšnih trenutkih se zaveš, da listanje po knjigah ali brskanje po spletu nikoli ne more nadomestiti živega stika z umetnino.

Postavitev plakatov, njihovo formalno in vsebinsko nizanje, je skladno. A ker so postavljeni v dveh vrstah - eni nad drugimi - je spodnja vrsta plakatov le nekaj centimetrov nad tlemi, kar zagotovo ni najustreznejša umestitev dragocene donacije. Razstava je postavljena v pritlično sobico Tivolskega gradu, tako zaradi prostorske stiske niso uspeli razstaviti niti vseh 35 plakatov, ki jih je Milton doniral mestu Ljubljana, ta pa jih je v hrambo prepustila MGLC. Upajmo, da bodo v MGLC po zaprtju razstave našli ustrezen prostor, kjer jih bodo hranili tudi za prihodnje rodove.

Razstava:
Milton Glaser: Plakati
Kje: Mednarodni grafični likovni center – MGLC, Ljubljana
Kdaj: od 23. 11. 2018 do 3. 3. 2019