Zakaj na lokalnih volitvah ni možno voliti po pošti?

Lokalna zmeda

Zakaj v Ljubljani začasno živeči Mariborčani, recimo podporniki kandidata za mariborskega župana Saše Arsenoviča, ki si za zgled jemlje prav ljubljanskega župana, ne morejo glasovati po pošti ali iz Ljubljane, tako kot denimo na parlamentarnih volitvah? Odgovorov na to vprašanje, ki ga volivci vedno znova postavljajo pred vsakimi lokalnimi volitvami, je – kot pojasnjujeta direktor državne volilne komisije Dušan Vučko in vodja službe vlade za lokalno samoupravo Roman Lavtar – več, glavni razlog pa je vendarle praktičen. Na lokalnih volitvah glasovanje po pošti ni mogoče, »ker bi to nesorazmerno povečalo organizacijsko breme, podaljšalo glasovanje in povečalo verjetnost napake,« pravi Lavtar.

Lokalne volitve se od državnozborskih razlikujejo tudi po zapletenosti, recimo po približno 6000 različnih glasovnicah, ki bi jih na diplomatsko-konzularnih predstavništvih ali recimo na voliščih zunaj kraja stalnega prebivališča država ali občine težko zagotovile. Poleg tega v nekaterih občinah volijo občinski svet po proporcionalnem, v drugih po večinskem sistemu. Če k temu dodamo še druge posebnosti, od volitev v krajevnih skupnostih do volitev predstavnikov manjšin, dobimo skupaj 11 različnih kombinacij volilnih sistemov.

A to še ni vse. Nekatere občine so lokalne volitve še dodatno po nepotrebnem zapletle. Maribor in Ljubljana sta na lokalnih volitvah organizirana kot dve posamezni volilni enoti, v številnih veliko manjših krajih pa je drugače. V Ajdovščini je 15 tisoč volilnih upravičencev razdeljenih na pet volilnih enot, v Kanalu ob Soči, kjer je 4600 volilnih upravičencev, so tri volilne enote. Po podatkih službe vlade za lokalno samoupravo v kar 138 občinah od skupaj 212 poleg obeh ključnih organov občine – župana in občinskega sveta – volijo še svete krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti.

Sistem naj bi bil zato iz leta v leto teže obvladljiv. »Številnim volivcem ali celo kandidatom zato sistem delitve mandatov na ravni volilne enote in potem na ravni občine po proporcionalnem volilnem sistemu ni več razumljiv. Nastajajo težave pri postopkih kandidiranja, volilne komisije imajo težave z računanjem mandatov, imamo še težave z zmanjšanjem zanimanja za sodelovanje v svetih krajevnih skupnosti, marsikje imajo težave pri pridobivanju podpor volivcev v postopku kandidiranja,« našteva Vučko.

Bi bilo treba spremeniti volilno zakonodajo? Ne, odgovarja Lavtar, rešitev že obstaja. Številne občine naj se niti ne bi zavedale, da lahko svete krajevnih skupnosti izvolijo na zborih občanov namesto na precej zahtevnejših volitvah, lahko pa krajevne odbore imenujejo tudi občinski sveti. »To bi bilo za volivce pregledneje in manj zahtevno, za občine pa ceneje.« A kljub temu lokalne volitve po pošti ali zunaj kraja stalnega prebivališča še vedno ne bi bile izvedljive. In ne zgolj zaradi zapletenosti sistema.

Na lokalnih volitvah – pravi zakonodaja – naj bi se potrjevala tudi dejanska, tesna in trajna vez med posameznikom in naseljem, v katerem ima ta stalno prebivališče. To z drugimi besedami pomeni: Mariborčan z začasnim bivališčem v drugem slovenskem kraju, ki za lokalne volitve ne gre domov, ni (čisto) pravi Mariborčan.