Jazzovska uigranost s punkovsko ostrino

Minuli torek smo bili obiskovalci (in inventar) v klubu Cankarjevega doma na zahtevni, glasni preizkušnji. Samo po sebi to sicer ni bilo nič nenavadnega, saj kljub temu, da smo tam vajeni elegantnejših muzik z jazzovskim pedigrejem, priložnostno lahko ujamemo tudi tršo glasbo z rockovskim predznakom. Bolj nenavadno je bilo to, da bi osnovo večine skladb, ki so nas pretresle tokrat, lahko našli v izročilih klezmerja. Postane pa vse skupaj logično, če vemo, da je njihov avtor John Zorn, ki kot ogrevanje za svoj prihod na Jazz festival Ljubljana v sodelovanju s Cankarjevimi torki kurira serijo The Stone Series. Po koncertih prodorne kitaristke Mary Halvorson, klavirskega tria Briana Marselle in ekscentričnih eklektikov Secret Chiefs 3, je enega zadnjih poglavij iz Zornovega projekta The Book of Angels tokrat predstavil pariški trio AutorYno.

To, da trio ni tako prepoznaven kot glasbeniki, ki so na seriji nastopili pred njim, je razkril že nekoliko skromnejši obisk. Bi si pa sodeč po izvrstnem koncertu in glasnih reakcijah občinstva nedvomno zaslužil več pozornosti. Navsezadnje je porok za to, da gre za bend, ki dobro ve, kaj počne že Zorn. Ta mu je pri svoji založbi Tzadik objavil prvi dve plošči in nato pred dvema letoma še ploščo Flauros, devetindvajseto v seriji The Book of Angels, ki je bila fokus torkovega koncerta. Organizator je zasedbo napovedal kot »pank rock« trio, kar pa je treba vzeti z rezervo. Zdi se namreč, da je bila to predvsem referenca na triovo (punkovsko) energičnost, medtem ko bi njegovo muzičistično virtuoznost in vrhunsko uigranost mnogo lažje primerjali z jazzovskimi mojstri.

Atraktiven je že zasedbin izraz sam po sebi, ki je bil tokrat do neke mere razumljivo ograjen z naravo Zornovih kompozicij. Jedro je postavljeno v razmeroma klasičnem fusionu, ki se predvsem v trših, eksplozivnih izbruhih močno nagiba na rockovsko stran. Še bolj pa muziciranje zaznamuje poigravanje z efekti, predvsem odmevom, zaradi katerega glasba dobi močno dubovsko, hipnotično podobo. Ampak glavni čar tria je vendarle njegova uigranost, natančna in kompleksna skupinska igra, znotraj katere pa se odpre prostor tudi individualnim atributom vseh treh glasbenikov: basistu, ki priložnostno mojstrsko zaigra v slogu kitarista, bobnarju in njegovim nestandardnim ritmom ter izjemnemu kitaristu (tudi na brezprečni kitari), ki prostor rad izkoristi za zvočno raziskovanje.

Ja, trio AutorYno je poskrbel še za en izvrsten koncert na Cankarjevih torkih in hkrati povečal apetite za naslednje koncerte v seriji Stone Series. Kot naslednja bo v njenem sklopu februarja nastopila Zornova dolgoletna sodelavka Ikue Mori, nato še pianist Uri Caine in dvojec Sofia Rei & JC Maillard, za piko na »i« pa bo potem na Jazz festivalu poskrbel še Zorn s svojimi zasedbami.