Medla figura

Z vidika makroekonomskih gibanj je vloga guvernerja Banke Slovenije nikakršna, pravi ekonomist Bogomir Kovač. V frankfurtski Evropski centralni banki razen formalnega sedeža slovenski guverner nima pomembnih glasovalnih pravic, evrosistem z zadnjimi reformami postaja še bolj centraliziran, fiskalna politika pa je po novem še bolj omejena s pravili in omejitvami.

A ravno v takšnih razmerah šibke formalne vloge je še toliko pomembneje, kako močna je osebnost, ki to vlogo igra: »Slamnata figura, strašilo na polju, je močna zgolj v naših glavah. Protikorupcijska komisija je danes po ustroju enaka, kot je bila pred leti, a zaradi vodstva nepomembna,« razlaga Kovač. Tako je sedaj tudi z guvernerjem Banke Slovenije, ki ima predvsem t. i. mehko moč. Ta pa je lahko v nekaterih trenutkih odločilna.

Potem ko se stranke niso zmogle zediniti glede Jožeta P. Damijana ali Igorja Mastena, se je priložnost za imenovanje na položaj novega guvernerja Banke Slovenije nasmehnila tretjemu kandidatu, očitno primernemu za najširši krog politikov. Predsednik države je ta teden predlagal dosedanjega direktorja vladnega urada za makroekonomske analize Boštjana Vasleta. »Vasle,« pravi Kovač »je takšna medla figura. Ne spomnim se, da bi kadarkoli šel proti toku, ne spomnim se, da bi Umar pod njim deloval kot avtonomna, kritična institucija.«

V zadnji finančni krizi so številni, formalno šibki guvernerji znali povzdigniti glas. Zelo kritičen je bil nekdanji ciprski guverner Atanasios Orfanides, guverner avstrijske centralne banke Ewald Nowotny ravno tako. Za Vasleta, ki je v času slovenske finančne krize vodil Umar, pa bi kvečjemu lahko dejali, da se je priključil toku, črednemu nagonu tistih, ki so bili prepričani, da je Slovenija zavozila. Najjasneje se je to pokazalo pri njegovih napovedih gospodarskih gibanj, kjer je Umar vodil v dramatiziranju, ki se je nato izkazalo za hudo zgrešeno.

Gospodarske napovedi leta 2013 so bile najodločilnejše, ker so na njihovi podlagi tuji strokovnjaki izračunavali velikost bančne luknje. Za leto 2013 je Umar sprva napovedal 1,4- odstotno zmanjšanje BDP, napoved marca tisto leto poslabšal na minus 1,9 in potem junija na minus 2,4. Za leto 2014 je tedaj napovedal sprva 0,2-odstotno zmanjšanje BDP, na koncu pa kar 0,8-odstotno. Dejansko smo leta 2014 imeli kar triodstotno gospodarsko rast. Tedanje končne napovedi Umarja so med napovedmi vseh institucij najbolj zgrešile s svojo črnogledostjo.

Mnogi so tedaj opozarjali, da je panika glede Slovenije odveč, Vasle tega uvida ni bil zmožen. Raje je ostal na varni strani. Bivši finančni minister France Križanič je o njem na Facebooku celo zapisal, da je »pred vsakim sklepanjem proračuna sistematično poslabševal gospodarske napovedi. Po zlomu socialdemokratske vlade … je magister Boštjan Vasle nadaljeval s politiko slabih napovedi, ki so se dve leti, v recesiji 2012 in 2013, tudi samouresničevale.« Vasle ni proaktiven ekonomist kot recimo Jože P. Damijan, ki na blogu, enem najbolj branih v Sloveniji, analizira raznovrstna, aktualna vprašanja. Drži, Damijan je zaradi tega tudi kontroverzen, udeležuje se javnih razprav in marsikdo se z njim ne strinja. Ampak očitno je Vasle ravno zaradi svoje medlosti zdaj najprimernejši kandidat z najširšo politično podporo.

Izbira guvernerja Banke Slovenije je zgodba, kot smo jo videli že pri kadrovski izbiri vodij drugih neodvisnih institucij, kot je protikorupcijska komisija ali Slovenski državni holding.