Norost vojne in sreča preživetja

Lepota prostranstev gora in dolin na meji med Irakom in Iranom vzame dih. Ta pokrajina na fotografijah Arama Karima je videti kot idilična mitološka Arkadija, tiha, nedotaknjena, skladnih linij. A njegove fotografije v sebi nosijo zgodbe tihotapcev, ki so trpke in nevarne, ki govorijo o preživetvenem nagonu in iznajdljivosti v času, ko je v sosednji Siriji še vedno vojna, in v času, ko so divje horde Islamske države (ISIS) divjale po tem območju (2014–2017), pobijale ljudi in uničevale vse od mest in narave do kulturnih spomenikov stare Mezopotamije. Ta strašna stvarnost pa ne jemlje le sape, ampak vzame tudi pamet. Fotografije Arama Karima in Alija Arkadya pripovedujejo, kako tam življenje teče naprej, kako v takšnih okoliščinah preživijo dečki otožnih oči, ki so delovna sila v umazani industriji, kako se v reki pri Mosulu skupaj kopajo Arabci in Kurdi ali pa kako odigrati gledališko predstavo ali pokopati padlega soborca. Naslov razstave v Galeriji Jakopič je poetičen – Na moje oči je prevod kurdskega pozdrava ser čava in arabske verzije ala 3ini, ki je dobrodošlica in v dobesednem prevodu pomeni polagam te na svoje oči.

Razstava Na moje oči govori o iraškem Kurdistanu in je formalno razdeljena na nekaj poglavij. Najprej se potopimo v fotografije Alija Arkadya in Arama Karima, sledi poglavje Zemljevid selitev o preseljevanju prebivalstva v času nasilja Islamske države – ISIS (2014–2017). Zaradi tega se je v nekaj tednih razselilo in zbežalo več kot tri milijone ljudi. Ta del razstave je skupinski; sodelovalo je sedem fotografov, poleg Karima in Arkadya še Kurdinja Bnar Sardar iz Dukana in Rawsht Twana iz Qualadze, Hawre Khalid iz Kirkuka, Seivan M. Salim iz Erbila, Američan Sebastian Meyer in Italijan Dario Bosio, ki je skupaj s Stefanom Carinijem tudi snovalec projekta Na moje oči in ustanovitelj studia DARST – nomadskega studia za umetnost in dokumentarne projekte s sedežem v italijanskem Torinu. Hkrati so vsi našteti fotografi člani iraške neodvisne fotografske agencije Metrography, ki je fotografsko popisovala vojno, pa tudi tamkajšnje življenje, ki tako ali drugače teče naprej.

Tretje poglavje je namenjeno pričevanju 12 deklet od 5000 iz kurdske etnične skupine Jezidov, pripadnikov stare monoteistične vere, mešanice zoroastrizma, mitraizma, manihejstva ..., ki so jih ugrabili, mučili, prodajali kot sužnje in posiljevali člani ISIS. V tradicionalnih jezidskih poročnih oblekah jih je fotografirala Seivan M. Salim, ob fotografijah so zapisi njihovih izpovedi. Četrto poglavje prikazuje stare fotografije iz zapuščine fotografa Twana Abdulaha iz sedemdesetih in osemdesetih let, torej tako imenovani Kurdski arhiv. Fotografije prikazujejo čas, ko so ženske v Iraku poleg tradicionalnih oblačil nosile tudi zahodnjaška – raznobarvne bluze in krajša krila, njihovi obrazi niso bili zastrti, skupaj z moškimi in vso družino so hodile na piknike in zabave. In navsezadnje so Iračani in Kurdi v fotografskem studiu Twana Abdulaha naročali portretne fotografije. Te podobe so pričevalci nekih drugih časov, morda za kanček svobodnejših, četudi časov iransko-iraške vojne (1980–88), ene izmed številnih za prevlado v Perzijskem zalivu.

Istočasno pa je v italijanskem kulturnem inštitutu v Ljubljani (Breg 12) postavljena razstava Ženska, luna, kača fotografa Stefana Carinija. Carini je leta 2014 odšel v severni Irak, da bi se pridružil fotografom iz agencije Metrography. Šele takrat je spoznal, kakšne iztirjene informacije o resničnih razmerah na tem vojnem območju med Sredozemskim morjem in Perzijskim zalivom prihajajo v Evropo in svet. Pravi, da njihov namen ni vzpostavitev neke »nove resnice« o dogodkih v Iraku, temveč želijo spodbuditi k razmišljanju, k razpravi o tem, kako in na kakšen način ter s kakšnim namenom se oblikujejo medijske podobe, informacije in tudi lažne novice. Bivanje v Iraku mu je odprlo obzorje, da se je zavedel, kakšen zastrt pogled imamo na Zahodu. Z razstavo nam želijo odpreti pogled in sneti plašnice. Obe razstavi spremljata knjigi fotografij. 

Fotografska razstava:
Na moje oči, zgodbe iz Iraka
Kje: Galerija Jakopič, Ljubljana
Kdaj: od 4. 12. 2018 do 3. 3. 2019