Funkcionarski privilegij

Poslanci, uradniki in funkcionarji, pa tudi policisti in zaposleni v vojski od države najemajo stanovanja po nizkih cenah, za kar pa ne plačujejo dohodnine.

V parlamentu, kjer razpolagajo z 49 stanovanji, jih trenutno poslancem oddajajo 22. Prvi po abecednem redu v tej skupini je Samo Bevk. Bevk za 64 kvadratnih metrov veliko stanovanje plačuje 246 evrov mesečne najemnine oziroma 3,8 evra na kvadratni meter. Po merilih tržnega najema bi moral plačevati enkrat več ali pa bi se mu razlika morala šteti kot boniteta, za katero bi moral plačati dohodnino. Cena poslanskih stanovanj je odvisna od velikosti; Eva Irgl, poslanka SDS, plačuje za malo manjše stanovanje zgolj 129,22 evrov.

Bevka in Irglovo smo izbrali le za primer. S službenimi stanovanji, namenjenimi 503 državnim uradnikom ali funkcionarjem, razpolaga tudi ministrstvo za javno upravo.

Tudi pri njih so najemnine neprofitne in po višini podobne poslanskim. Uradniki in funkcionarji v povprečju plačujejo 3,2 evra na kvadratni meter najetega stanovanja. In tudi njim se razlika do tržne najemnine ne šteje kot boniteta.

Poslanci in funkcionarji v omenjenih primerih davka na boniteto ne plačujejo, ker odgovorni predpostavljajo, da gre za neprofitno najemnino, ki vzdržuje stanovanjski fond. Poslanci »ne plačujejo bonitete, ker se z najemnino in obrabnino pokrivajo vsi stroški službenih stanovanj«, pravijo v državnem zboru. Podobna ureditev velja še za uradnike, funkcionarje, policiste in vojake.

A ta odgovor ne drži. Z neprofitno najemnino se resda pokrivajo določeni tekoči stroški, ne pa vsi. Ker neprofitna najemnina ne vključuje investicijskih stroškov, torej amortizacije, bodo kmalu vsi stanovalci v javnih stanovanjskih skladih (to ne velja za stanovanja, v katerih so recimo poslanci) začeli plačevati t. i. stroškovno najemnino, ki bo znašala okoli 6,5 evra na kvadratni meter. Tistemu, ki bo plačeval nižjo najemnino od stroškovne, bodo razliko upoštevali kot boniteto pri dohodnini ali pa mu bo razliko krila država v obliki socialnega transferja. Tako je recimo prejšnji mesec več kot 100 najemnikov stanovanj v republiškem stanovanjskem skladu na Brdu v Ljubljani, imenovanem Zeleni gaj, v povprečju plačevalo 6,5 evra stroškovne najemnine za kvadratni meter. To pomeni, da je nekdo za najem 64 kvadratnih metrov velikega stanovanja, takšnega, za katerega Bevk plačuje 246 evra, plačeval 416 evrov. Šele na podlagi te cene bo lahko republiški stanovanjski sklad vzdrževal svoj fond najemnih stanovanj.

Leta 2015 so avtorji resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu predpostavljali, da se bo status vseh nepremičnin – službenih stanovanj in javnih najemnih stanovanj – izenačil, a so tedaj na vladi in v parlamentu v resoluciji sprejeli definicijo, da med »javna najemna stanovanja« v nasprotju s priporočili strokovnjakov, ne štejejo »službena stanovanja, namenjena reševanju stanovanjskih potreb javnih uslužbencev in funkcionarjev«.

Tako so funkcionarska službena stanovanja postala izjema, ki pa zdaj, ko so v republiškem skladu že začeli zaračunavati stroškovne najemnine, bode v oči. Že na prvi pogled je ta ureditev nepravična, približno enaka, kot če bi predsedniku države priznali višje davčne olajšave. Poslanci in funkcionarji pa bodo kmalu dobili priložnost, da se na tem področju po zakonu izenačijo z ostalimi državljani. V kratkem bo namreč v javno razpravo poslana novela novega stanovanjskega zakona, ki bo določala kategorije stanovanj, pri katerih se bo izračunavala stroškovna najemnina.

Verjamemo pa, da posebne tiskovne konference na to temo ne bo.