Učenje onkraj programskih smernic in enoznačnih preverjanj znanj

Skupinska razstava sedmih umetnikov in umetnic, ki si zastavlja vprašanje, na kakšen način lahko umetnost sodeluje v polju vzgoje in izobraževanja

V Galeriji Škuc v Ljubljani bo od 19. decembra do 20. januarja na ogled skupinska razstava z naslovom Otroci / Kids, ki se nanaša na delo Franca Purga iz leta 2002, ki je nastalo med njegovim rezidenčnim bivanjem v Belfastu in New Yorku. Umetnik je usmeril pozornost in pogled kamere na presunljivo nasilno igro skupine otrok z obrobja mesta. Ulica jim predstavlja prostor učenja, otroci pa s posegom v realno okolje in poskusom spreminjanja le-tega oblikujejo sebi lastne izkušnje in pomene, a hkrati z igro razkrivajo lasten položaj v družbeni strukturi. Umetnik v njihovo aktivnost ne posega, z opazovanjem spoznava skupinsko obliko interakcije znotraj kompleksne socialne situacije. Kustosinja razstave je Maja Hodošček.

Razstava si "zastavlja vprašanje, na kakšen način lahko umetnost sodeluje v polju vzgoje in izobraževanja, kjer se odvijajo posredne oblike učenja z izjemnim učinkom ponotranjanja družbenih struktur in normativnih vedenjskih oblik. Predstavljena dela izhajajo iz neinstitucionalnih kontekstov in raziskujejo vire, možnosti in sredstva učenja onkraj programskih smernic in enoznačnih preverjanj znanj".

Umetniki (Johanna Billing, Matija Brumen, Andreja Džakušič, Priscila Fernandes, Eden Mitsenmacher, Franc Purg, Pilvi Takala), v svojih delih ustvarjajo tovrstna horizontalna okolja, kjer otroci sami usmerjajo tok dogajanja, hkrati pa opozarjajo, da so tovrstni odprti pogoji v času vsesplošne instrumentalizacije pedagoških procesov redki. Osvetljujejo subtilne pojavne oblike procesa indoktrinacije in okolja, kjer se tovrstni procesi odvijajo. Razmišljajo o odprtih didaktičnih prijemih in zaznavajo značilnosti, ki prispevajo k formiranju sistemov, kjer se pravila oblikujejo spontano, znotraj procesa izkušnje, brez vnaprejšnje, vsiljene strukture

Priscila Fernandes v delu For a Better World (2012) raziskuje, s kakšnimi mehanizmi se otroka pripravlja na ekonomsko življenje in obstoječo obliko delitve dela. Video je nastal v majhnem, umetno narejenem mestecu z nakupovalnim središčem, bolnico, kavarnami, restavracijami, itd., kjer se otroci igrajo tako, da prevzemajo različne družbene vloge in z njimi povezane aktivnosti. 

Izkušnjo procesa politične spremembe in njenih učinkov na vsakodnevne prakse raziskuje Johanna Billing v delu Magical World (2005), ki je bil posnet v Zagrebu. Prikazuje skupino otrok na rednih pevskih vajah. Otroci, rojeni po koncu balkanskih vojn, so predstavniki novega začetka, zaznamovanega s politično usmeritvijo, ki v procesu preoblikovanja sistema nakazuje vdanost neoliberalni paradigmi. 

Možnost prihodnosti kot produkt skupnih odločitev izpostavlja umetnica Pilvi Takala v delu The Committee (2014). Otrokom podari 7000 funtov, ki jih je prejela kot dobitnica nagrade Emdash (2013) in jih prosi, da po lastni izbiri kot skupina porabijo denar.

Možnost sooblikovanja umetniškega dela ponuja Franc Purg v novem projektu, sestavljenem iz dveh enot; videa in plakatov. V projektu raziskuje značilnosti, ki vodijo otrokovo obnašanje, predvsem radovednost in volja do preizkušanja, ki se izraža v zgodnjih letih in se skozi razne vzgojne mehanizme v času odraščanja izgublja. Na razstavi bodo otroci lahko posegali v plakat in ga preoblikovali po lastni volji.

Andreja Džakušič je v sodelovanju z otroki razvila doživljajski park, ki temelji na urbanem vrtnarjenju. Po postavitvi visoke grede v celjski mestni soseski razmišlja o nadaljnjih možnostih rabe zelenih površin in preko delavnic z najmlajšimi raziskuje osnovne principe vrtnarjenja.

Matija Brumen v delu Marko, Ivo, skozi fotografski objektiv spremlja svoja nečaka od rojstva, ju portretira v različnih življenjskih obdobjih in ustvarja dokument spreminjajočega se časa. Eden Mitsenmacher več let prek dopisovanja spoznava deklico iz Anglije, s katero si delita skupno zanimanje za petje in si izmenjavata posnetke.