Oddaja leta

V torek smo gledali pogovor Slavka Bobovnika z Marjanom Šarcem in nato z opozicijo. Poslušati Šarca je, kot bi glasno brali pratiko, malo praktičnosti in malo poučnosti; pa tu in tam kakšen dovtip. Slavko Bobovnik je scela zavzel svojo držo modreca izpod Pece, strogega očeta, ki kara, a zna biti tudi dobrodušen. Dobrodušnost se je posebej videla, ko je Zmagu Jelinčiču ob koncu pogovora možato stisnil roko in mu zaželel »srečnega pa zdravega«, kakor bi bila v gostilni. Zanimivo, da je dobre želje izrekel le njemu.

Od pogovora smo veliko pričakovali, a na noben način ni mogel preseči oddaje Ekstravisor TEŠ 6 po TEŠ 6, ki smo jo gledali prejšnji četrtek. Morda ob koncu leta postajamo sentimentalni, morda imamo do nacionalke še nižja pričakovanja kot do Šarca in smo zato zlahka navdušeni – a kakorkoli, to je bil bržkone najboljši novinarski izdelek na slovenskih televizijah preteklega leta. Pod uredniškim vodstvom Lidije Hren ga je pripravila ekipa petih novinark in novinarjev, ki so stvar izjemno raziskali, kar se je najbolje videlo v prispevkih Vikija Twrdyja, ki so bili izčrpni, natančni, razumljivi, zanimivi in dostopni. Pohvala gre tudi Eriki Žnidaršič za suvereno vodenje in navigiranje med gosti v studiu, med katerimi sta blestela predvsem Gregor Golobič in novinar Primož Cirman, ki o celotni zadevi TEŠ 6 vesta res ogromno, opazna pa je bila tudi njuna osebna zavzetost.

Težko je priporočati oddajo, kot bi priporočali film – in tega zlepa ne počnemo; a če boste v letu 2018 želeli pogledati le en novinarski prispevek, dajte tega. Človeku se, ko to gleda, poraja predvsem eno vprašanje: »Kako je mogoče, da ta država sploh deluje?« ob tem pa mu je tudi malo žal, da se v mladosti ni odločil za kariero poklicnega kriminalca velikih razsežnosti – ker bi bila Slovenija zanj precej varna država. Eden največjih paradoksov TEŠ 6 je, da se sodno nikamor ne premakne, čeprav je jasno, da je šlo za milijonsko krajo državnega denarja: primer tiči na celjskem okrožnem sodišču, kjer sta se že dva sodnika, pristojna za ta primer, upokojila, trenutni pa je med tem, ko se ukvarja z enim najtežjih primerov v zgodovini, mimogrede poskrbel še za sto stečajnih postopkov in je do nedavna razsojal tudi v drugih primerih. Kot je dejal generalni državni tožilec Drago Šketa, bi bila nujna ustanovitev specializiranega sodišča, ki bi se prednostno ukvarjalo s tovrstnim kriminalom. Že laikom je ob prispevku namreč postalo jasno, da na celjskem sodišču primeru niso (in najbrž ne bodo) kos, za povrh pa jih bremeni tudi lokalna povezanost z nekaterimi akterji.

Fascinantna je bila tudi analiza šaleškega lobija, ki tiči predvsem v stranki SD, a se je pri primeru TEŠ izdatno bratila s SDS. Bratje po energiji.

Škoda je le, da je RTV še vedno videti, kakor bi bila v devetdesetih; oddaja ima neprimerno celostno podobo in vizualno opremo. Morda bi bil čas, da RTV ozavesti, da televizijo gledamo in da je škoda, da vrhunski izdelki niso tudi videti vrhunsko.