Neustavna ureditev

Ustavno sodišče je ugotovilo, da je veljavni volilni sistem nepravičen. Tako je zato, ker so se v četrt stoletja, odkar je zakon o volitvah v državni zbor začel veljati, razmere na terenu – predvsem število prebivalcev – tako spremenile, da volilni okraji ne ustrezajo merilom, ki jih za njihovo določitev postavlja zakonodaja. Povedano po domače, ustavni sodniki so rekli, da so ogromne razlike med potrebnimi glasovi za izvolitev, ki smo jim priča že leta, prevelike in je zato v tem delu volilni sistem protiustaven.

Ustavni sodniki so dali poslancem dve leti časa, da to vprašanje uredijo v skladu z ustavo, hkrati pa veljavni volilni zakon v celoti ostaja v veljavi, saj bi bila kršitev ustave še precej večja, če ob predčasnih parlamentarnih volitvah sploh ne bi imeli veljavnega volilnega sistema.

Čeprav že leta velja, da naj bi bila glavna težava sedanjega volilnega sistema ta, da volivci nimajo odločilnega vpliva na izbiro konkretnih poslancev, je večina ustavnih sodnikov ta očitek presenetljivo zavrnila.

O tem je nedavno za Mladino spregovoril dr. Saša Zagorc, predstojnik katedre za ustavno pravo na ljubljanski pravni fakulteti. Zagovarja veljavni proporcionalni volilni sistem, predlaga pa, da se dopolni s preferenčnim glasom oziroma s »sistemom enega prenosljivega glasu«, ki ga poznajo nekatere evropske države in se je izkazal za uspešno rešitev, saj volivci tako lahko izberejo poslance, ki si jih zares želijo. Poleg tega je Zagorc tedaj potihoma izrazil pričakovanje, da bi ustavno sodišče lahko ugotovilo, da volivci nimajo odločilnega vpliva na izbiro, vendar se to ni zgodilo.

To pa seveda ne pomeni, da poslanci v sodelovanju s stroko ne bi mogli tudi na tem področju uvesti sprememb, če so že prisiljeni resno poseči v veljavno ureditev volitev. Ena od rešitev bi gotovo bila uvedba preferenčnega glasu, ki jo poznamo že z lokalnih volitev in se je izkazala za dobro, saj jo volivci vse pogosteje uporabljajo. Volivcu omogoča, da znotraj liste, za katero glasuje, izvoli kandidata, ki sicer ne bi bil izvoljen za občinskega svetnika, saj je uvrščen prenizko na tej listi.

Nekaj podobnega bi bilo v interesu volivcev na državnozborskih volitvah, malo manj pa v interesu političnih strank, ki zdaj lahko z izbiro t. i. izvoljivih volilnih okrajev zagotavljajo štiriletni poslanski mandat najzvestejšim kadrom.

Naloga sprejetja sprememb volilnega sistema bo sicer zelo zahtevna, saj je za spremembo volilnega zakona potrebna dvotretjinska večina.