Prepad med centrom in periferijo v EU

Igralka Pamela Anderson in hrvaški filozof Srećko Horvat opozarjata na širši pomen protestov v Franciji

Zadnji tedni so šok za elito v Franciji. Protesti rumenih jopičev so dali glas članom francoske družbe, ki pogosto niso upoštevani. Med tistimi, ki to gibanje podpirajo, je tudi igralka in aktivistka Pamela Anderson, ki je postala odločna borka proti varčevalnim ukrepom. V svojih sporočilih poudarja širši pomen protestov v Franciji. Ti so boj 99 odstotkov ljudi, ki imajo dovolj neenakosti, proti politiki, ki jo predstavlja francoski predsednik Emmanuel Macron. To ne velja le za Francijo, ampak za cel svet. Napisala je tudi, da prezira nasilje, a kaj je »nasilje vseh teh ljudi in požgani avtomobili v primerjavi s strukturnim nasiljem francoske in globalnih elit«. David Broder je v publikaciji Jacobin objavil pogovor s Pamelo Anderson in hrvaškim filozofom Srećkom Horvatom. Jutri bomo v novi Mladini intervju objavili v slovenščini.

Pamela Anderson v pogovoru v njem pojasnjuje, da je nekaj dni po začetku protestov v Franciji odpotovala v Milano, kjer je v časopisu prebrala izjavo italijanskega ministra za notranje zadeve Mattea Salvinija, da je Macron problem za Francoze, s katero se ne strinja. Po njenem mnenju je Macron evropski problem, enako velja tudi za povečevanje ksenofobije v Italiji. Preden je prišla v Italijo, so odličnemu italijanskemu kuharju Vittoriu Castellaniju naročili, da v svoji kuharski TV oddaji ne sme več uporabljati »tujih receptov«. Andersonova ob tem sprašuje, kaj je italijanska ali katera koli druga nacionalna hrana brez tujih vplivov. Prepričana je, da ima tudi Salvini rad »tujo hrano«.

Srećko Horvat dodaja, da je prejšnji predsednik italijanske vlade Silvio Berlusconi leta 2009 začel kampanjo proti neitalijanski hrani v Italiji. To je postopno uveljavljanje ukrepov in celo zakonov, ki čez čas postanejo »nekaj nomalnega«. Vittorio Castellani je že leta 2009 opozoril, da ni »avtentične italijanske hrane«, ker je paradižnik iz Peruja, špageti pa so s Kitajske. To pomeni, da bi brez tujih vplivov italijanska hrana dejansko imela drugačen okus. Ko Pamela Anderson pravi, da ima Salvini najbrž rad »tujo hrano«, imenuje pravi problem, razlaga Horvat.

Pri zahtevah za umik tujih receptov iz italijanske kuhinje gre za enak prepad med političnimi elitami in ljudmi kot pri Macronu, ki nagovarja rumene jopiče iz zlatega salona, obkrožen z zlatim okrasjem. To je popoln cinizem vladajočih elit. Naslednji jasen dokaz za to, da med ljudstvom in elitami ni nikakršne povezave, je izjava ministra Macronove stranke, da v Parizu »večerje brez vina stanejo 200 evrov«. Rumeni jopiči imajo prav, ko ugotavljajo, da Macron ne živi v »realnem svetu«.

Francoski vladni uradniki in nekateri mediji opozarjajo, da rumeni jopiči s tem, ko nasprotujejo dvigu trošarine za gorivo, ne upoštevajo dejstva, da je treba varovati okolje. Pamela Anderson jim odgovarja, da po njenem mnenju revni niso tisti, ki bi morali plačevati za podnebne spremembe.

Francoski vladni uradniki in nekateri mediji opozarjajo, da rumeni jopiči s tem, ko nasprotujejo dvigu trošarine za gorivo, ne upoštevajo dejstva, da je treba varovati okolje. Pamela Anderson jim odgovarja, da po njenem mnenju revni niso tisti, ki bi morali plačevati za podnebne spremembe. Revni protestirajo zato, ker bogati nadaljujejo z onesnaževanjem okolja, revni pa to plačujejo.

Predsednik Macron in njegovi ministri si seveda lahko brez težav kupijo nov avtomobil, težko si ga privoščijo revni, ki imajo velike težave priti v službo, če nimajo na voljo javnega prometa. Mnogi starejši ljudje brez javnega prometa ne morejo priti do trgovine ali zdravnika.

Srećko Horvat razlaga, da v nemških mestih prepovedujejo avtomobile z dizelskimi motorji. Te avtomobile Nemci zdaj izvažajo večinoma na Balkan in Vzhodno Evropo, kjer ljudi ne gre kritizirati, ker jih kupujejo, saj so cenejši in s tem dostopni. Ti ljudje namreč v prekarnih pogojih delajo za mizerne plače. Kot vedno v kapitalizmu, nimamo le prepada med bogatimi v velemestih in revnimi prebivalci podeželja znotraj zahodnoevropskih družb, ampak tudi prepad med centrom in periferijo v Evropski uniji, razlaga Horvat.

Srećko Horvat razlaga, da v nemških mestih prepovedujejo avtomobile z dizelskimi motorji. Te avtomobile Nemci zdaj izvažajo večinoma na Balkan in Vzhodno Evropo, kjer ljudi ne gre kritizirati, ker jih kupujejo, saj so cenejši in s tem dostopni. Ti ljudje namreč v prekarnih pogojih delajo za mizerne plače.

Analize po njegovih besedah kažejo, da ljudje v Nemčiji, Franciji, Belgiji, na Portugalskem, v Španiji, delih Združnega kraljestva dihajo boljši zrak kot ljudje na Hrvaškem, Madžarskem, Romuniji, Srbiji, Bolgariji in na Poljskem. Onesnaženost zraka to zimo v Sofiji in Sarajevu postaja nova normalnost. Ob energetskem preobratu Nemčija ostaja močno odvisna od uvoženih fosilnih goriv.

Pamela Anderson namesto brexita predlaga »lexit«, ker edina pot do svobode vodi prek boja tistih, ki niso privilegirani. Horvat dodaja, da se bodo razmere še slabšale, dokler globoka kriza v Evropi ne bo rešena. Zato je namesto preprostega »lexita« potrebne več transnacionalne politike, stopiti je treba nad nacionalne države.

Pamela Anderson je v Italiji brala esej Večni fašizem, v katerem Umberto Eco piše, da so za fašizem značilni kult tradicije, strah pred razlikami, nagovarjanje frustriranega srednjega razreda, obsedenost z zarotami, zaničevanje šibkih in mačizem. Trump, nov brazilski predsednik Bolsonaro in Salvini imajo te značilnosti. Uničujejo amazonski deževni gozd, Arktiko, celoten planet, načrta B pa ni.

Srećko Horvat se strinja, da fašizem nikoli ni izumrl, ne glede na to, kako ga imenujemo. Majhen korak je od Črne internacionale, v kateri je leta 1956 novinar in publicist Frane Barbieri opisal zgodovinski razvoj Rimokatoliške cerkve, do oblikovanja »osi voljnih« med Italijo, Nemčijo in Avstrijo, ki jo je predlagal sedanji avstrijski kancler Sebatian Kurz.

Če k temu dodamo še tehnološki razvoj od umetne inteligence do avtmatizacije iz Silicijeve doline do Cambridge Analytice, dobimo eksplozivno kombinacijo za nekaj, ki je lahko še hujše od tradicionalnega fašizma, svari Horvat.

Več pa jutri v novi Mladini!