Zakaj ne bo davka na sladke pijače

Davek na sladke pijače ne bi prinesel znatnih finančnih učinkov, a prav bi bilo, da bi predstavniki ministrstev kupce opozorili, da lahko proizvajalci zmanjšane količine dodanega sladkorja ali soli nadomestijo z umetnimi sladili in drugimi dodatki

Državljanom kot kupcem se ni treba bati podražitve sladkih pijač in živil zaradi uvedbe posebnega davka na sladkor. Na ministrstvu za finance enako kot na ministrstvih za zdravje in za kmetijstvo menijo, da je prostovoljna zaveza proizvajalcev za zmanjšanje količine dodanega sladkorja v pijačah in živilih veliko učinkovitejša rešitev.

»Ministrstvo za finance je v letu 2012 in kasneje v letu 2014, predvsem na predlog ministrstva za zdravje, preučilo možnost uvedbe posebnega davka na tako imenovane sladke pijače in pripravilo tudi osnutek predloga zakona. Pri tem se je izkazalo, da ne bi bilo mogoče doseči znatnih finančnih učinkov takšne obdavčitve, bi se pa znatno povečale administrativne obremenitve zavezancev in davčnega organa,« so nam pojasnili na ministrstvu. Dodatni razlog, zaradi katerega se za uvedbo davka na sladke pijače niso odločili, je bilo » izrazito nasprotovanje takšnemu urejanju omejevanja razširjenosti sladkih pijač s strani gospodarstva«.

»Na ministrstvu za finance se strinjamo, da so prostovoljne zaveze proizvajalcev in trgovcev z živili lahko veliko učinkovitejše kot uvedba obdavčitve določenega ozkega segmenta prehrambnih izdelkov. Takšne trende celovitega urejanja problematike vsebnosti sladkorjev ter tudi drugih dodatkov v živilih spodbuja tudi ozaveščenost javnosti,« še pojasnjujejo na ministrstvu za finance.

Podjetja so v okviru Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS že oblikovala in sprejela prostovoljne zaveze za zmanjšanje količin dodanega sladkorja v brezalkoholnih pijačah in mlečnih izdelkih. Na zbornici enako kot na ministrstvih upajo, da se bodo tovrstne zaveze razširile na celotno živilsko-predelovalno panogo, pa tudi na druge sektorje, zlasti trgovino, turizem, obrt. Svojo zavezo odgovornosti za prostovoljno zmanjšanje količine soli v kruhu in pekarskih izdelkih že pripravlja sektor pekarstva. Podpisati jo namerava v letu 2019 in tako kupcem ponuditi manj slan kruh in pekovske izdelke.

Sladila so najpogosteje dodana slaščicam, pijačam, živilom za posebne prehranske namene, najdemo pa jih tudi v mlečnih izdelkih, predpakiranih izdelkih in žvečilnih gumijih, na katerih običajno lahko zasledimo napise kot so: brez sladkorja, z zmanjšano energijsko vrednostjo in podobno.

Prav bi bilo, da bi predstavniki ministrstev za zdravje in kmetijstvo ob podpori prostovoljnim zavezam kupce tudi opozorili, da proizvajalci lahko v nekaterih izdelkih zmanjšane količine dodanega sladkorja ali soli nadomestijo z umetnimi sladili in drugimi dodatki. Res je sicer, da zakonodaja določa, da morajo biti sladila in dodatki na etiketi navedeni in da gre za sladila in dodatke, ki so na seznamu dovoljenih. Toda zakonodaja proizvajalcem ne preprečuje, da ne bi smeli na sprednji strani embalaže z velikimi črkami kupce seznaniti, da živilo ali pijača vsebuje manj sladkorja, ali vsebuje z manj sladkorja, soli, maščobe, z najmanjšimi možnimi črkami na hrbtni strani pa navesti umetna sladila, dodatke in druge sestavine.

Na nacionalnem portalu Prehrana je mogoče prebrati, da so sladila najpogosteje dodana slaščicam, pijačam, živilom za posebne prehranske namene, najdemo pa jih tudi v mlečnih izdelkih, predpakiranih izdelkih in žvečilnih gumijih, na katerih običajno lahko zasledimo napise kot so: brez sladkorja, z zmanjšano energijsko vrednostjo in podobno. Za vsa predpakirana živila, ki vsebujejo sladila, zakonodaja predpisuje posebna pravila označevanja. Poleg tega, da mora biti na označbi med sestavinami takšnih izdelkov navedeno uporabljeno sladilo, mora biti prisotnost sladila označena tudi v imenu izdelka (npr. z navedbo »s sladilom(-i)« v imenu živila). Izpostaviti velja še, da sladila nimajo identičnega okusa kot enostavni sladkorji, zato proizvajalci hrane za večjo sprejemljivost v živila pogosto dodajajo kombinacije različnih sladil, pa tudi druge aditive, ali pa s sladili nadomestijo le del sladkorja. V živilih se v Sloveniji najpogosteje pojavlja acesulfam K, aspartam, sorbitol in saharin, piše na portalu Prehrana.

Na portalu Zdrava prehrana, ki spada pod Inštitut za nutricionistiko, pa mag. Neva Malek navaja, da v živilstvu sladkorji niso namenjeni samo sladkanju, temveč vplivajo tudi na barvo, teksturo (predvsem občutek v ustih) in rok trajanja živil. Poleg umetnih sladil je na trgu tudi vrsta alternativnih sladkorjev, ki so nizkokalorični ali praktično brez kalorij, hkrati pa je še precej naravnih sladkorjev, ki trenutno še niso v komercialni uporabi. »Čeprav so zgradbe in lastnosti glavnih prehranskih sladkorjev danes dobro poznane, še zmeraj obstaja precej vprašanj glede presnove novih, alternativnih, sladil, ki bi lahko nadomestila sedanje,« piše Neva Malek.

V študiji iz leta 2013 navajajo, da je vse več dokazov, da pogosto uživanje nadomestil pomeni tveganje za povečanje telesne teže in srčno-žilne bolezni. Ni dvoma, da z nadomeščanjem sladkorja s sladili zmanjšamo kalorično vrednost živil in pijač, manj verjetno pa je, da pripomore k manjšemu vnosu kalorij, manjši telesni teži in boljšemu zdravju.

Raziskovalci univerze Yale v študiji iz leta 2013 navajajo, da je vse več dokazov, da pogosto uživanje nadomestil pomeni tveganje za povečanje telesne teže, diabetes tipa 2 in srčno-žilne bolezni. Ni dvoma, da z nadomeščanjem sladkorja s sladili zmanjšamo kalorično vrednost živil in pijač, manj verjetno pa je, da pripomore k manjšemu vnosu kalorij, manjši telesni teži in boljšemu zdravju.

Raziskovalci univerze Ben-Gurion University of the Negev v Izraelu in univerze Nanyang Technological University v Singapurju so po poročanju CNBC testirali toksičnost umetnih sladil za bakterije v prebavnem sistemu. Ugotovili so, da uživanje umetnih sladil slabo vpliva na prebavni sistem in da nekateri učinki novih odobrenih umetnih sladil, kot je neotame, še niso znani.