28. 12. 2018 | Mladina 52 | Politika
Komisija za brisanje odgovornosti
V NSI in SDS podpirajo preiskovalno komisijo, ki se bo ukvarjala s slabo banko
Del prve posadke slabe banke, v ospredju Andrej Šircelj
© Borut Krajnc
Kdo je rekel, da življenje ni polno presenečenj in neverjetnih preobratov? Ko so v NSi minuli teden zahtevali ustanovitev parlamentarne komisije, ki bi preiskovala ustanovitev in delovanje slabe banke, se verjetno le redkokdo ni spomnil, s kakšno odločnostjo so navkljub mnenjem strokovnjakov leta 2012 v NSi zagovarjali ustanovitev DUTB. A pravi čudež je sledil, ko se je tej preiskovalni komisiji pridružila SDS. Videti je bilo, kot da je Anžeta Logarja obsijal pravičniški sij, ko je v parlamentu ob ustanavljanju komisije ponavljal, da bo »… treba ugotoviti odgovornost tistih, ki so ustvarjali to slabo banko in ki so upravljali s temi terjatvami tudi na podlagi političnih vplivov … Verjamem, da bomo pri preiskavi prišli do zanimive ugotovitve, da je dosti istih ljudi, ki smo jih srečali pri ugotavljanju odgovornosti za nastanek bančne luknje, danes prisesanih na odločevalske procese v slabi banki.«
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
28. 12. 2018 | Mladina 52 | Politika
Del prve posadke slabe banke, v ospredju Andrej Šircelj
© Borut Krajnc
Kdo je rekel, da življenje ni polno presenečenj in neverjetnih preobratov? Ko so v NSi minuli teden zahtevali ustanovitev parlamentarne komisije, ki bi preiskovala ustanovitev in delovanje slabe banke, se verjetno le redkokdo ni spomnil, s kakšno odločnostjo so navkljub mnenjem strokovnjakov leta 2012 v NSi zagovarjali ustanovitev DUTB. A pravi čudež je sledil, ko se je tej preiskovalni komisiji pridružila SDS. Videti je bilo, kot da je Anžeta Logarja obsijal pravičniški sij, ko je v parlamentu ob ustanavljanju komisije ponavljal, da bo »… treba ugotoviti odgovornost tistih, ki so ustvarjali to slabo banko in ki so upravljali s temi terjatvami tudi na podlagi političnih vplivov … Verjamem, da bomo pri preiskavi prišli do zanimive ugotovitve, da je dosti istih ljudi, ki smo jih srečali pri ugotavljanju odgovornosti za nastanek bančne luknje, danes prisesanih na odločevalske procese v slabi banki.«
Neverjetno. Še ne tako davno so v SDS šli z glavo skozi zid, da smo dobili to slabo banko. Niso povozili le strokovnjakov, povozili so tudi demokracijo. Ustanovitvi slabe banke so se sprva uprli sindikati in so hoteli pripraviti referendum. V SDS so jih skušali ustaviti na vse mogoče načine. Na notranjem ministrstvu, ki ga je leta 2012 vodil Vinko Gorenak, so celo izgubili podpise za referendumsko pobudo. Da so jih pri tem vodili močni vzgibi, priča leto 2013. Ko je bila zamenjana druga vlada Janeza Janše, je poslanec SDS Andrej Šircelj na lastne stroške odletel v Stockholm podpisovat ustanovne listine za DUTB, da je lahko prihajajočo vlado Alenke Bratušek postavil pred izvršeno dejstvo. Leta 2015 so kriminalisti pri njem opravili hišno preiskavo zaradi suma »pridobitve velike premoženjske koristi« pri ustanovitvi DUTB marca 2013. Pogodbe, za katere je bil v slabi banki odgovoren Šircelj, naj bi bile »zgolj kulise za izčrpavanje premoženja Republike Slovenije«, uradni dokumenti naj bi bili ponarejeni oziroma antedatirani, Šircljevo delovanje pa »konspirativno«, so utemeljeno sumili na ljubljanskem okrožnem sodišču.
Še letos poleti so v SDS upali, da bo preiskava proti Širclju ustavljena. Na začetku leta 2017 se je Andrej Šircelj skupaj s še 20 poslanci SDS pritožil na ustavno sodišče, ker naj bi mu bile pri preiskavi kršene osebnostne pravice, zaradi domnevno neustavnega posega v avtonomijo poslancev so zahtevali izločitev dokazov. A jim ni uspelo. Letos poleti je ustavno sodišče njihovo pritožbo zavrnilo. Sledil je nov preobrat: novo vodstvo Banke Slovenije, očiščeno viceguvernerjev iz časa sanacije, je umaknilo eno od svojih zahtev za presojo ustavnosti, zaradi česar bo lahko računsko sodišče revidiralo vlogo Banke Slovenije leta 2013. Temu je ta teden sledil še nov udarec. Takoj po imenovanju Boštjana Vasleta za novega guvernerja Banke Slovenije je nacionalni preiskovalni urad na specializirano državo tožilstvo vložil kazensko ovadbo zoper vodstvo centralne banke, ki je med drugim sodelovalo pri prenosu slabih terjatev na DUTB.
Da je bila ustanovitev DUTB slabo, celo kriminalno dejanje, smo že večkrat pisali. Še celo ustanovitveni akt DUTB je napisan tako, da omogoča nakup slabih terjatev iz davčnih oaz, omogoča torej netransparentno preprodajo. Tipični primer je bila preprodaja slabih terjatev ACH, s katero so tuji, rusko-ameriški skladi v zgolj devetih mesecih na račun državnega proračuna zaslužili 20 milijonov evrov. Poslanec NSi in prvopodpisani na zahtevi po ustanovitvi nove preiskovalne komisije Jernej Vrtovec je ta teden dejal, da bo ključna naloga preiskovalne komisije ugotoviti, ali so pri nepravilnostih v zvezi z delovanjem DUTB sodelovali nosilci javnih funkcij oziroma ali je bila vpletena politika. »Obstajajo indici, da je politika bila vpletena,« je poudaril. Seveda je bila. Ali smo pozabili, da je bilo ustanovitelju oziroma prvemu neizvršnemu direktorju DUTB ime Andrej Šircelj? Povsem drugo vprašanje pa je, ali bo NSi res razgalila njegove nečedne posle. Ali pa so to komisijo ustanovili, da bodo v prihajajočem letu ob vseh napovedanih preiskavah in sodnih postopkih v povezavi s sanacijo bank leta 2013 nadzorovali škodo? Morda pa vendarle v življenju ni toliko presenečenj, kot je videti na prvi pogled.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.