Študentariji ni lahko

Objavili so izsledke raziskave Evroštudent VI, ki je pod drobnogled vzela socialne in ekonomske življenjske razmere študentov. V Sloveniji jo je izpeljalo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport skupaj s Centrom RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja ter Študentsko organizacijo Slovenije (ŠOS).

Izsledki raziskave niso obetavni. Slovenski študenti nadpovprečno slabo ocenjujejo svoj socialni položaj, kar 38 odstotkov jih finančne težave označuje za resne ali zelo resne, povprečje v državah, vključenih v raziskavo, pa je 26 odstotkov. Pogosteje o resnih težavah poročajo le še študentje v Gruziji in Albaniji. S to številko je povezano tudi to, da jih ob študiju veliko dela. Dr. Alenka Gril s Pedagoškega inštituta pravi, da »je skoraj tri petine takih, ki med študijskim letom vsak teden delajo in so zato po časovnem razporedu študija in dela med najbolj obremenjenimi študenti v Evropi«. V povprečju delajo in študirajo 51 ur na teden. Od tega delajo 14 ur na teden, študirajo pa 20 ur oziroma 17 ur porabijo za samostojen študij doma. Iz raziskave je razvidno, da večina dela, da pokrije življenjske stroške.

Občutne razlike so opazne pri družinskem ozadju študentov. Tisti brez terciarnega izobrazbenega ozadja »izhajajo iz slabše finančno preskrbljenih družin, pozneje se odločajo za študij, več jih je vpisanih na izredni študij in so pogosteje odvisni od lastnega zaslužka« kot vrstniki s terciarnim izobrazbenim ozadjem. Več kot polovica študentov brez terciarnega ozadja dela več kot 20 ur na teden. Dve tretjini takih študentov prejemata državno finančno podporo. ŠOS na podlagi podatkov opozarja, da »imamo še vedno neenak dostop do terciarnega izobraževanja, ta neenakost pa utrjuje socialne družbene delitve«.

Lastni zaslužek je tako najpomembnejši vir prihodka za slovenske študente, obsega kar 44 odstotkov sredstev. Na drugem mestu je podpora družine, ki znaša 42 odstotkov, le 9 odstotkov pa je državnih sredstev, od katerih so odvisni predvsem študenti s slabšim socialnim in ekonomskim položajem. Na nizko stopnjo državne pomoči opozarjajo zlasti v ŠOS. Povprečna državna štipendija znaša 125 evrov, povprečni mesečni stroški študentov pa 512 evrov. »Okrepljena štipendijska politika je edini način za izboljšanje finančnega položaja študentov, z zvišanjem posamezne štipendije, pa tudi s povečanjem števila podeljenih štipendij,« pravijo v ŠOS.

Ob objavi izsledkov raziskave je predsednik ŠOS Jaka Trilar posebej omenil pomanjkanje študentski domov predvsem v Ljubljani in na Primorskem. V študentskih domovih ali sobah živi 19 odstotkov študentov, večina, 48 odstotkov, pa pri starših. Na to vplivajo tudi neživljenjsko visoke najemnine za študentske sobe in stanovanja.

Navkljub nekaterim pobudam ŠOS marsikdo opozarja tudi na njeno vlogo. Član študentskega društva Ljubitelji družboslovnih strok Martin Kovač pravi, da »ŠOS po dostopnih podatkih glavnino sredstev za delovanje usmerja v plače funkcionarjev in v zabavne prireditve«. ŠOS je lani res vložil predlog zakona o urejanju položaja študentov, a se je v njem »izognil vprašanju prenizkih državnih štipendij«.