Dobički nad javnim interesom?

Ustavno sodišče je soglasno razveljavilo določbo zakona o zdravstveni dejavnosti, ki ureja dobičke koncesionarjev. V noveli zakona o zdravstveni dejavnosti, sprejeti konec leta 2017, je ministrstvo za zdravje zdravnikom koncesionarjem prepovedalo izplačevanje dobičkov iz opravljanja javne službe. Na koncu drugega odstavka tretjega člena piše, da se v Sloveniji zdravstvene storitve kot negospodarske storitve splošnega pomena opravljajo na nepridobiten način, tako da se presežek prihodkov nad odhodki porabi za opravljanje in razvoj zdravstvene dejavnosti. V združenju zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov, ki se je zaradi tega pritožilo na ustavno sodišče, pa so trdili, da te določbe omejujejo njihovo svobodno gospodarsko pobudo, in ustavno sodišče jim je pritrdilo.

Določbo, da si zdravniki koncesionarji, ki načeloma sodijo v javni zdravstveni sistem, dobičkov ne smejo izplačevati, je ustavno sodišče razveljavilo. »S prepovedjo zasebnikom, da si izplačajo oziroma za osebne potrebe uporabijo presežek iz dejavnosti, je zakonodajalec zasebnike dejansko spremenil v nepridobitno pravno obliko,« so soglasno sklenili ustavni sodniki: po njihovem mnenju obstaja sicer javni interes za omejevanje dobička koncesionarjem, a naj bi država s tako »intenzivno« omejitvijo spodkopala enega izmed ključnih vzgibov za opravljanje koncesijske dejavnosti – dobiček: »Omejitev svobode razpolaganja s presežkom prihodkov zelo intenzivno oži polje podjetniške svobode zasebnikov in posega v njihovo gospodarsko pobudo.«

Omejitev koncesionarskih dobičkov je povzročila eno izmed največjih nesoglasij med zdravniki zasebniki in prejšnjo zasedbo zdravstvenega ministrstva pod vodstvom Milojke Kolar Celarc. Bolnišnice so se v minulih letih spoprijemale z visokimi izgubami, nekateri zdravniki in zdravstvena podjetja pa so dolge čakalne dobe v javnih zavodih in poskuse skrajševanja teh zelo dobro izkoristili. Največjih 20 koncesionarjev je leta 2017 za opravljene zdravstvene storitve za zavarovance iz javne blagajne dobilo skupaj 60 milijonov evrov, pri čemer so imeli okoli devet milijonov evrov čistega dobička. Na vrhu med 20 največjimi je recimo podjetje Nefrodial iz Zreč v lasti nemškega podjetja Fresenius, ki opravlja dializne storitve za bolnike s sladkorno in ledvično boleznijo. To je lani iz javne blagajne in obveznega zdravstvenega zavarovanja dobilo okoli 10,5 milijona evrov in leto zaključilo s 324 tisoč evri dobička.

Ministrstvo za zdravje se na odločbo ustavnega sodišča do zaključka redakcije še ni odzvalo, je pa seveda jasno, da je po omenjeni odločitvi tveganje, da se bodo razlike med javnim in zasebnim zdravstvenim sistemom še poglabljale, toliko večje. Zasebniki in koncesionarji lahko zdravnikom danes prek pogodbenega dela ponudijo veliko boljše plačilo od bolnišnic v javnem zdravstvenem sistemu, saj morajo te poleg stroškov plač kriti še stroške izobraževanja, dopustov, bolniških dopustov. Je pa tako na dlani že tudi alternativna rešitev: javna zdravstvena zavarovalnica bi morala že pred leti sprejeti nekatere standarde tudi glede zaposlenih kadrov, ki bi jih zasebniki morali upoštevati pri svoji dejavnosti.